Osebno nisem se srečal z Antonom Vratušo, o katerem je bil simpozij ob 110. obletnici njegovega rojstva v prestolnici Ljubljani in Murski Soboti. V naši prestolnici sem poslušal spomine o Vratuši. Ko sem še delal na prekmurskem prevodu Malega kraliča, sem probal iskati ustrezna slovarska gradiva. Ker sem slišal, da je imel Vratuša zbirane besede goričkega narečja, sem ga pozval po telefonu in sem se pozanimal za to gradivo. Gospod Vratuša, žal, se ni spomnil več tega gradiva.
Gospod me je hotel povabiti v neki taki politični mladinski tabor v Petanjce, zaradi tega me je malo spravil v negotovost.
Znano je, da imam svoje mnenje o levici, hkrati tudi o desnici in drugih strankah. Toda so ljudje, ki so pravzaprav dobri (zelo dobri), medtem ko je edina njihova falinga, da so na slabi strani. Ni dolgo, da sem zvedel o dudašu, ki se imenuje Hevia in ki smo ga velikokrat čuli v začetku 2000. v radijih, da je iz Španije. Najprej sem mislil, da je Škot, ker igra na dudah. Hevia igra pravzaprav na asturskih dudah, ki se imenuje gaita. Poleg tega je samozavesten Asturijec in vnet borec asturskega jezika. Samostojno od politične strankarske pripadnosti zastopa za asturščino in na različnih prireditvah prebere razglase, izjave in drugo v asturščini, zlasti tiste, v katerih spregovorijo za ta jezik. Podobno ali pa isto bi bilo potrebno delati za prekmurščino. Nočem pripadati nobeni stranki ali ideji, vendar kdor koli podpira zadevo prekmurskega jezika (levičar, desničar, liberalec, nevtralec), tisto največ vala in edino to me zanima. Kakor sem že rekel, da ne smejo degradirati prekmurščine v protestantski jezik, ker so jo enako negovali katoličani in evangeličani. Ljudje imajo svoje prepričanje, vendar jih lahko povezujejo skupne zadeve, kar ne pomeni, da se moramo prilagajati načelom drugih.
Ali bi moral bolj spoznati Vratušo? Nikdar ne bom zvedel. Čeprav to, kar so govorili o njem na omenjenem simpoziju v Soboti, mi da slutiti, da bi bilo bolje, če bi ga res spoznal. Ker Vratuši ni manjkala modrost, ki je skorom ni v zadnjih časih. Zaman je strankarska pripadnost, gospod Vratuša je veliko delal za znanstveno raziskovanje prekmurskega jezika in kulture Slovenske krajine. Že po drugi vojni, v 60-ih letih je nameraval objaviti Pavlovo prekmursko slovnico in s tem bi lahko naredil največjo uslugo prekmurskemu jeziku.
Kar me je zelo presenitilo, da je imel zelo veliko sposobnost iskati sporazum tudi v najtežjih zadevah. Ko niso dovolili rabe poimenovanja Prekmurska Akademija Znanosti in Umetnosti, vendar so imeli že kratico PAZU, je gospod Vratuša rešil neugodnost in izmislil ime Pomurska akademsko znanstvena unija. Na simpoziju so poudarili, da dandanes skorom ni takega človeka med slovenskimi znanstveniki.
Zdaj bi rekli, da se hvalim, ko rečem, da probam slediti istemu načelu. Probam, vendar mi se vsikdar ne posreči. Tudi jaz sem slab grešnik z več falingami. Lahko se razčemerim, vendar je moj čemer včasih res »sveti« kot tudi tukaj. Res, da več vala mir, strpnost in ljubezen. Hkrati tudi se pripetijo položaji, ko ni več možnosti za sporazum in se je nujno boriti.
Tudi zdaj začnejo nastati zelo neugodni položaji, o katerih bom posebno pisal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar