Norija iz sanj – Davčna oaza v Prekmurju

Avtonomija je pravica ali način samouprave, z zornega kota politike je pravica manjšine, ki zatrjuje svojo različno identiteto in ji dovoljuje izvajati neposredni nadzor nad nekaterimi, določenimi zadevami.

Nedavno sem dobil odklonilno vedenje, ko se je pojavilo v prijateljskem pogovoru vprašanje avtonomije Prekmurja. Bil je ugovor proti prekmurski avtonomiji, da nekateri (menda) hočejo doseči vrsto avtonomije za Prekmurje, da naj bo naša majhna domovina davčna oaza! Moj prijatelj se je gvišno zmotil, ker oni, ki to želijo, stoodstotno niso za prekmursko avtonomijo. Ti želijo namreč, da Prekmurje bo samostojna država, kar ni enaka avtonomiji. CILJ PREKMURSKE AVTONOMIJE NE SME BITI OBOGATENJE!

Davčne oaze na svetu

Smešna in neodgovorna je kakršna koli sanjska podoba o samostojni prekmurski državi. Poznamo, da je že nekdo leta 1919 probal ustanoviti državo v Slovenski krajini, vendar brez poštenih namenov.

Toda je zahteva avtonomije upravičena, hkrati tudi je že bila utemeljena v indašnjosti in so bili jasni zamisli o njeni uresničitvi. Slovenske zgodovinske knjige in razprave omenijo vsikdar samo tisti avtonomnski načrt, ki ga je Klekl st. sestavil še na Ogrskem. Vendar je Klekl ostal pri tej zahtevi do prekmurske avtonomije tudi po priključitvi, torej že v Kraljevini SHS! Večina zgodovinarjev molča o tem dejstvu ali pa ga omalovažuje. »Naša kmečka zveza žele autonomijo, v ednoj državi Jugoslaviji, to je samoravnanje za Slovenski orság i v njem posebi autonomine pravice v Prekmurji gledoč na jezik, vero, gospodarstvo, šole« (Novine 31. 10. 1920, 2).

Dolgo časa niso priznali naše prekmurščine kot jezik. Čeprav se je dokaj spremenilo mnenje o našem jeziku, kljub temu zdaj to lahko beremo v nekaterih razpravah, da se je prekmurščina (menda) že v 19. stoletju »poenotila« z osrednjo slovenščino, katera trditev je zelo šepa. Vendar oni, ki so izoblikovali to mnenje (teorijo), na kratko toliko rečejo na to, da kar se je objavilo v prekmurščini v 20. stoletju, več ni knjižno in je literarna ustvarjalnost sodobnih prekmurskih avtorjev samo skromna narečna, ker se niso vračali v »Küzmičeve čase«. Torej tistim, ki to trdijo, niso važna druga dejstva: korenja literarne tradicije. Ne vidijo trajnosti med sodobno in staro prekmursko književnostjo, čeprav sodobni prekmurski avtorji prav zaradi tega pišejo prekmursko, ker so pod vplivom starodavne prekmurske literarne tradicije.

Vsikdar imajo razloge, da zakaj ne smejo priznati normativnosti prekmurščine ali pa tega, da so bile zahteve tudi v Kraljevini SHS do prekmurske avtonomije. To so pa seveda raznarodovanje, morebitna oživitev vendskega vprašanja, strah propada slovenstva ipd., medtem ko je Prekmurje še vedno pastorek Slovenije in še mnogo ljudi v Sloveniji misli (zlasti, ki so v Osrednji ali Zahodni Sloveniji), da tukaj ni npr. dostopa do interneta ipd. To je kar poniževalno.

Da spet naj povem par besed o davčnih oazah: v Španiji nobena avtonomna skupnost ni davčna oaza, vendar mislim imajo posebne zakone in pravila o obdavčitvi. Tudi v Prekmurju bi bilo nujno oblikovati vrsto avtonomije, ki nam omogoča ohranitev naših davkov. Poleg tega bi morali dobiti košček iz torte denarnih prejemkov Evropske unije, ki jih dobi Republika Slovenija. Tako bi lahko bilo pravičnejše razdeljenje denarjev.

Španska dežela León je del avtonomne skupnosti Kastilja in Leon. Že desetletja potekajo prizadevanja, da naj z združitvijo dežel León, Zamora in Salamanca lahko nastane posebna avtonomna skupnost Leon v Španiji, ki bi bila neodvisna od Kastilje.

León ima zgodovinske, kulturne in tudi jezikovne razloge, da lahko zahteva avtonomne pravice od španske vlade. Poleg tega naštejo še druge razloge v tem videoposnetku:

¿Por qué la autonomía leonesa? (Leonska avtonomija, zakaj?)

• od leta 1983, ko je nastala avtonomna skupnost Kastilja in Leon, se je v veliki meri zmanjšalo število prebivalstva v Leónu, Zamori in Salamanci
• tri dežele ima nerazvito gospodarstvo
• so komaj bili gospodarski in infrastrukturni razvoji v omenjenih deželah.

Avtonomna vlada, ki je v Valadolidu, v Kastilji je zelo malo prispevala k razvijanju v Leónu, ker zelo manj pozornosti usmerijo tej deželi, zato je regija podobno zanemarjena kot Prekmurje v Sloveniji.