»…naj se neguje prekmurska beseda« – ampak kako?

Mesečno vpišem v Google iskalnik izraz prekmurščina, da naj vidim kaj novega pišejo o našem jeziku. V tem času, v avgustu sorazmerno večkrat omenjajo prekmurščino, ker je »narodni praznik«, priključitev Prekmurja k matici. Nekateri moji prijatelji so mislili, da je to gvišno moj najljubši svetek in so bili strašno osupnjeni na moj odgovor.

Letošnji svetek združitve prekmurskih Slovencev k matici v Veliki Polani

Kot prevajalec Malega princa (kraliča) v prekmurščino sem že osupnil kar nekaj rojakov v Sloveniji, ko sem izjavil 2019, ko je bila stota obletnica priključitve, da to ni narodni praznik, raje narodna tragedija. Zato samo nekaj rojakov, ker verjetno največ Slovencem ne pomeni dosta praznik priključitve Prekmurja k matici (vemo zakaj).

Prekmurščina je bila tabu tudi po osamosvojitvi Slovenije. Prave spremembe v odnosu do tega jezika so začele nastati od novega stoletja, vendar še itak ni bilo zadosti sprememb. Letos poleti sem žalostno poslušal besede nekaj dijakinj, ki so mi rekle, da zato ni treba rabe prekmurščine, ker potem zakaj ne bi delali isto z drugimi slovenskimi narečji? To je grozno in smešno, da si mladina, ki vsikdar pomeni bodočnost, ni na jasnem s pomenom prekmurskega jezika (ki ni narečje). Ne smemo to vsikdar pripisovati drugim, ker je že zadosti informacij o prekmurščini na spletu kot tudi na Facebooku in drugih družbenih omrežjih, ki jih mladi vrlo tičijo, vendar teh informacij ne poiščejo.

Prekmurščina je posebno pomembna jezikovna različica, ki ima na podlagi evrospkega pravnega reda vso pravico do popolne rabe. Poleg tega je zadosti razvita, ker drugi, ki nevedežno namigujejo na druga narečja, ne vejo, če bi se lotili ponovno standardizirati prekmurščino, bi to lažje šlo, medtem ko bi bilo to z drugimi slovenskimi narečji muka s krvavimi kapljicami našega čela, saj nimajo nobene podlage. Knjižna prekmurščina je bila ohranjena po priključitvi, predvsem v publicistiki, ampak to vsi vemo.

Tudi zdaj so dosta govorili o prekmurščini, so jo cenili, jo spoznali za vredno – kot v vsakem letu. To je seveda v redu in prav.

Na slovesnosti v Veliki Polani je letos župan Jaklin pozval na negovanje prekmurske besede. To je v redu. Vendar bi bilo nujno več delati za to. Ker sem opazil med vplivnimi izobraženci Prekmurja, da nekateri želijo, naj ostane negovanje prekmurščine na primitivni ravni: pripovedovanje, anekdotiranje, šaljenje. Ker prekmurščina ni več (oziroma ne sme biti več). Pač ne samo, da more biti več prekmurščina, ampak MORA BITI VEČ, da se lahko ohrani. Ker se ne bo mogla ohraniti med izzivi 21. stoletja, če se ne neguje enakopravno kot uradna slovenščina.

Če krave (ali pa ena sama krava) grejo na ceste, je velik zastoj v prometu v Indiji. Kompleks svete krave v zvezi s knjižno slovenščino in prekmurščino pa v glavi nekaterih naših pozvroča zastoj

Tè pa pridejo pomisleki, ugovori, da ne, ker potem kateri govor bomo določili za »pravo« prekmurščino, ker v skladu z »lokalno« nerazglednostjo in omejenostjo je obvezno izhajati iz svete krave, ki je knjižna slovenščina, ki se je razvijala po načelu: kar ni kranjsko, ni slovensko. Neverjetno, da nekateri, ki so drugače izobraženi ljudje kako lahko sledijo neumnemu, suženjskemu pogledu, če ne bi bilo drugega načina na svetu za jezikovno normiranje, in sicer zato, ker živimo v Republiki Sloveniji. Prekmurščina je večinoma enotna (kar se tiče oblikoslovja). Stari so izhajali iz te enotnosti in so lahko vključili značilnosti drugih narečij v staro knjižno normo. Tudi zdaj lahko bi izoblikovali tako knjižno normo in se ni treba odpovedati narečjem. Sčasoma pa se lahko od sebe poenoti prekmurščina.

Seja Consella d'a Fabla Aragonesa 2025. Na sredi je predsednik spravišča Chusé Inazio Nabarro

Kadar nasprotujejo razširitvi jezikovnih funkcij prekmurščine, potem pridejo z izgovarjanji, da niso proti prekmurščini (kot proti mojemu delu), samo to je pomembno, da prekmurščina ostane to, kar je. Ne more ostati, kar je, ker je pravilen, in sicer zakonit razvoj vseh jezikov. V tem položaju se ne bo razvijala prekmurščina, ampak bo izginila. Veliko prekmurskih staršev je začelo namreč sistematično v uradni slovenščini govoriti s svojo deco rekoč, da bi se lažje »uveljavila« v življenju, saj je sicer prekmurščina »škodljivo« narečje, medtem ko je tista slovenščina, ki jo rabijo ti starši v sporazumevanju s svojo deco, je strašna, ker je napolnjena z anglicizmi (anglizirana slovenščina), torej je njihov jezik vsekakor škodljiv tudi za pravo slovenščino.

Drugače pa tisti, ki nasprotujejo rabi prekmurskega jezika na višji ravni, ampak zatrjujejo, da niso proti prekmurščini, verjetno tudi sebi ne bi ovadili, da so pravzaprav res proti prekmurščini. Ta primer je skoraj kot to, kar je bilo v Budapeštu, kjer so zagledali oglas o podnajemniškem stanovanju, v katerm je lastnik pisal: Nisem rasist, ampak stanovanje ni za najem Romom. Sebi noče ta zelo »dober, pošten« človek ovaditi, da je rasist, ker se se trudi preprečevati o svoji dobrosrčnosti😄

O regulaciji prekmurščine sem že pisal v blogu in sem omenil morebitno vlogo PAZU v tem postopku, čeprav so nekateri menili, da je treba drugi inštitut za reguliranje. Vendar itak je nujno ustanoviti bar kakšen odbor za razvijanje prekmurščine, ki bi lahko deloval pod krilom PAZU. Poglejmo npr. Consello d'a Fabla Aragonesa (Spravišče aragonskega jezika), ki je bil ustanovljen kot predpogoj za razvoj in ohranitev aragonskega jezika. Tudi ima isto vlogo Znanstveni institut Gradišćanskih Hrvatov (Wissentschaftliches Institut der Burgenländischen Kroaten, ZIGH), ki je odgovoren za izdajo normativnih slovarjev (ričnikov) in slovnic (gramatik), ki določajo pravila gradiščanskega hrvaškega knjižnega jezika.

Središče ZIGH v Trajštofu (Trausdorf)

V organizaciji Consello d'a Fabla Aragonesa so položena naslednja temeljna pravila:

• spoštovati trojezičnost Aragonije (torej, da govorijo v deželi poleg aragonščine tudi kastilijsko španščino in katalonščino oziroma njeno aragonsko različico, ki jo posebno želijo standardizirati kot gradiščansko hrvaščino)
• niso povezani s politiko, veroizpovedjo, sindikati, ampak mora biti aragonščina prisotna na vsem področju življenja in ne sme biti sredstvo nobene ideologije
• člani spravišča so ideološko svobodni, torej ni pomembno kdo katere veroizpovedi, politične pripadnosti ipd., ampak je to važno, da dela za aragonski jezik.

Ta načela so tudi nam upoštevanja vredna, ker še itak živijo pomisleki in pomote o prekmurščini, ki ni samo protestantski jezik in ni fiktiven jezik ter ni bilo le sredstvo madžaronov, ampak je pravi jezik Prekmurja.

Tri temeljna načela aragonskega Consella v aragonščini

In kakor je bilo položeno v prvi točki Consella: je nujno upoštevati druge jezike. Torej normiranje prekmurščine ne pomeni odcepitev od slovenščine, saj jo je posebno važno upoštevati, ampak je brezpogojno potrebno ohraniti prekmurske značilnosti in po teh razvijati jezik.

V Prekmurju imajo še madžarščino, vendar so prekmurski Slovenci vsikdar ločeno živeli od Madžarov, razen Domanjševec, kjer so od začetka živeli Madžari skupaj s Prekmurci. Danes v prekmurskih madžarskih vaseh živijo z Madžari naseljeni Slovenci, ki se tudi ločijo od Prekmurcev, saj ne govorijo prekmursko, ker so prišli iz Istre in Primorske. V teh naseljih seveda ni treba uporabiti prekmurščine, samo tam, kjer jo res govorijo.

Tabor prekmurskega jezika

Tako deluje arhivski raziskovalni tabor

Letos so imeli 34. Arhivski Raziskovalni Tabor v Prekmurju. Nekoč so ga organizirali pokrajinski arhivi na Madžarskem in Sloveniji (sombotelski, mariborski in zalaegerszeški), vendar se z madžarske strani niso mogli udeležiti že od Covid pandemije.

Udeleženci so srednješolski dijaki, ki so bili nekoč Madžari in Slovenci (ter porabski Slovenci), a danes (ker se ne morejo še vedno pridružiti arhivi iz Madžarske) so samo Slovenci (v splošnem Prekmurci). Ko sem še bil mladi dijak, sem se trikrat udeležil teh taborov (dvakrat smo bili v domačem rabskem kraju). Pozneje sem tudi obiskoval tabore, ampak samo kot obiskovalec/spremljevalec. V zdajšnjem in lanskem taboru sem bil prisoten kot novinar, ker sem poročal o dejavnostih in izidih udeležencev.

Očarljivi Krašči

V izbranih naseljih so bila raziskovalna dela, da so hodili udeleženci od hiše do hiše in spraševali ljudi kaj imajo doma? Ali imajo stare slike, listine, knjige ali pa kakšna zanimiva orodja, ki jih lahko predstavijo na razstavi, ki so jo sestavili na koncu tabora. Letos so bili v Kraščih in Gerlincih (kakor se reče v našem dragem jeziku Göronci) na Goričkem. Najvažnejši »ulov« letošnjega tabora je bila rokopisna pesmarica, ki jo hrani familija Lang. Res, da manjka dosti strani, kljub temu sem pokazal preslikane strani kolegici Nini Ditmajer, ki je ugotovila, da je nastala verjetno med 1780 in 1825 ter ima poleg navadnih prekmurskih pesmi (ki se pojavijo v dosti drugih rokopisih) nekaj novih!

V teh taborih se pojavijo krasne stvari. Meni so, samoumnevno, najvažnejše stvari v prekmurskem jeziku. Dostikrat so našli taborniki različne stare knjige ali pa razglednice, na katerih so napisane pozdravne besede v prekmurščini.

Pri večerji so mi rekli voditelji tabora, da Akoš (torej jaz) lahko bi orginiziral kakšen tabor prekmurskega jezika. Zamisel se odlično sliši.

Začnimo že brez odloga z žmečavami😀 Kdo bo to financiral, saj Slovenska krajina (še) ni avtonomna, nima svojega proračuna. Čeprav financiranje ima dosti-dosti različnih možnosti, vendar je res najlepše in najbolj smiselno to financirati iz lastnih sredstev.

Najdragocenejša najdba letošnjega arhivskega raziskovalnega tabora: kraška rokopisna pesmarica (z mrtvečjimi pesmimi)

Tudi ne bi falíle dobre ideje o vsebini, izvedbi in podobnih takšnega tabora. Jaz bi to predlagal, kar ne bi prišlo verjetno nikomur na pamet: lahko bi namreč vključili tudi kajkavske in gradiščanske Hrvate ter lahko bi malo obiskovali taborniki te kraje, kjer se lahko spoznajo ne samo z gradiščanskim in kajkavskim jezikom, ampak tudi s povezevami med tema jezikoma in prekmurščino v zgodovini, kulturi in književnosti.

Že zdaj vidim, da bi ta ideja mahoma šla na žuč nekaterim, ki hlapčevsko sledijo prevladujočemu trendu (kakor so to delali madžaroni) in obvezno bi predpisali Prekmurcem kroatofobijo, čeprav smo daleč od Jadrana. Imam dosti takih izkušenj. Ti ljudje se imajo za velike Slovence, čeprav so enaki starim madžaronom, ker imajo isti način mišljenja (seveda, če res imajo samostojne misli).

Važno je, da bo tabor prekmurskega jezika zanimiv, poln doživetja in lahko vzbudi zanimanje, tako pa verjetno bodo ga imeli radi mladi. Težko je vprašanje, da to kako lahko dosegnemo. Dobra, prikladna organizacija je večkrat važnejša od denarnih sredstev.

Prekmurska mladina še govori prekmursko, ampak govori čedalje manj izvirnih prekmurskih besed. Vse se napolni ne le z besedami in slovničnimi elementi uradnega slovenskega jezika, ampak imajo mladi strašno dosti anglicizmov. Pod vplivom angleščine oziroma angleške besedne zveze Oh, my God! pravijo (z angleškim akcentuiranjem) O, moj Bog! ne da bi rekli Boug moj!

Nega nevoule s sámo angleščino, vendar je svojeglavo pretiravana raba anglicizmov šikanozna ekshibicioničnost in ni navadni postopek.

Bahaškega španskega nacionalista ne moti, da je vse drugo napolnjeno z angleščino. To je važno, da ne bodo napisi v asturijščini. Položaj je podoben tudi v Sloveniji

V taboru prekmurskega jezika bi lahko spoznavali udeležence z izvirnimi prekmurskimi besedami in nekaj starimi besedami, ki so vredne rabe, zato bi jih oni lahko oživljali v govoru, saj je prihodnost jezika v mladih. Res, sám tabor ni dovolj, da jih pridobi za stalno rabo teh izrazov v vsakodnevnem življenju, če so mladi drugače pod pritiskom uradne slovenščine, ki je prisotna v medijih in na spletu.

Vendar ta tabor itak lahko bi bil hasnovit korak, da spodbuja ljudstvo (zlasti mlade), da naj bodo zavestni v rabi prekmurščine in prepoznajo kaj je pravo prekmursko, kaj ne in kaj lahko posvojimo v prekmurščini iz uradne slovenščine (ali nekega drugega jezika).

Zednim bi bilo smiselno tudi zdajšnjim starejšim nekaj takega organizirati, kar bi jih tudi spodbujalo za rabo prekmurskega jezika, spoznanje pravih prekmurskih elementov in kako bi lahko uporabili prekmurski jezik v pisanju (seveda tukaj je treba upoštevati domači govor posameznikov, vendar jih še vedno opozorimo, da lahko bi bili odprti do drugih prekmurskih narečij).

Razglasitev spletnega tečaja v leonskem jeziku

V Asturiji in Leonu, kjer se je v prejšnjih stoletjih v veliki meri zmanjšal prostor asturijskega in leonskega jezika (ki se imenujeta s skupnim imenom asturleonščina), organizirajo starejšim ljudem tečaje, kjer se lahko naučijo izvirni jezik teh dežel, tudi način in pravila pisanja v asturleonščini.

Učinkovita raba prekmurskega jezika

20. maja sem šel v Spominski dom Števana Küzmiča, ki je poleg puconske evangeličanske cerkve. Me je trno zanimala delavnica, ki so jo oglašali v domu, da bi predstavili projekt Gučimo.

Vprašanja za udeležence v delavnici projekta Gučimo

Sem pisal o delavnici v Porabju. O projektu zdaj nočem pisati, samo o tem, kar me je veselilo: sem videl veliko Prekmurcev v domu, ki jih res zaposluje zadeva prekmurskega jezika in mislim, da so za morebitno standardizacijo sodobne prekmurščine.

Udeleženci so trno očitali, da je prekmurščina v projektu omenjena le kot narečje. Julija Lazar je probala razlagati, da ne morejo ničesar delati, ker je tudi v ustavi tako napisano, da je prekmurščina narečje. Vendar je ta projekt namenjen ne le sami prekmurščini, ampak tudi govorcem; jih spodbuja k ohranitvi prekmurskega JEZIKA. Govorci pa, kot državljani, imajo pravice. Taka pravica je lahko, da lahko imajo prekmurščino za jezik in tako jo lahko imenujejo v projektu, kljub uradnemu stališču o prekmurskem jeziku v Republiki Sloveniji.

Ta ugovor udeležencev sem omenil tudi v prispevku, ki so ga vendar odstranili v uredništvu Porabja, da bi lahko bilo več mesta za sliko, na kateri so udeleženci (čeprav je že bila druga slika o udeležencih). Ali je bilo to res važno?

Bilo je več misli, idej, pomislekov, zadržkov v delavnici. Bil je tam gospod z veliko brado, ki je rekel, da je vse vprašanje penez, ki nam vsikdar manjka v Prekmurju. Res, če bi bili avtonomna skupnost in bi imeli svoj proračun, še itak ne bi postali bogati.

To pa ne pomeni, da je treba manj potrošiti prav za prekmurščino. NE! Verjetno drugi starokopitno razmišljajo o rabi prekmurščine in imajo pred očmi le potratne možnosti. Nekateri namerno vizionirajo samo in samo potratne možnosti pred oči ljudi, da jih odvrnejo od rabe prekmurskega jezika rekoč, da je »prava« slovenščina boljša.

Danes je veliko učinkovitih možnosti (hvala Bogu, da se razvija tehnologija). Tudi mi lahko razmišljamo samostojno, kot pametni, misleči ljudje, da kaj bi lahko bilo učinkovito, zednim pa faleje?

Če učimo prekmursko v šolah, morda ne bi bilo potrebno (in nima smisla) dati tiskati posebne učbenike. Imajo učenci že preveč dosti učbenikov v »pravi« slovenščini, ki jih zelo obremeni (o vsebini tudi sploh ne govorimo, ki tudi ni najboljša). V učenju prekmurskega jezika naj uporabimo čim več digitalnih gradiv. To nam lahko omogoča, da z nekaj kliki tako oblikujemo jezik gradiva, da se bolj prilagaja narečju tistega kraja, kjer je šola.

Imamo torej enotno jezikovno koncepcijo s skupnimi načeli, vmes ko koristimo nekatere razlike za obogatitev (npr. besednega zaklada), tako pa nikomur ne vsiljujemo le enega narečja in ne bo nastal jezikovni »jezikovni elitizem« kot je bil v primeru »prave« slovenščine. Raba teh razlik v šolskem gradivu, da z nekaj kliki oblikujemo vsebino po aktualnem narečju ne povzroča razkola, ampak izraža spoštovanje do drugih in enakopravnost.

Recimo, da ima prekmurščina souraden status v Prekmurju poleg knjižne slovenščine (kakor ga imajo v Španiji baskovščina, katalonščina in galicijščina poleg kastilijščine, ki jo poznamo kot španski jezik). Kaj bomo delali? Kaj bo z dvojezičnimi napisi? Pravijo, da tudi dvojezični napisi koštajo dosti.

Jasno, da nima smisla delati to, kar je v Bosni: imajo tam »trojezične« napise (če ne bodo slučajno tudi Črnogorci zahtevali rabo svojega »jezika«, ker potem bodo tudi šterijezični napisi). Včasih so jako zanimivi ti napisi (zlasti neslovanskim ljudem, ki se zaradi tega do smrti hržejo), ker so besede, besedni red, sklanjatev ipd. največkrat isti. V dveh primerih je črkopis isti (latinica), kljub temu cirilica itak ne bo spremenila glasov, niti pomena besedila.

Ali je čudno zakaj so smešni tujcem južnoslovanski jeziki?

Mi, Prekmurci, naj bomo čedni. Slovenščina in prekmurščina sta različici istega jezika z dosti razlikami, itak so pa podobnosti in tudi enakosti. Tam, kjer se ime trgovine, urada, društva ipd. ujema s prekmursko inačico, ni treba dvojezičnega napisa.

Lesnina je lesnina (to je lesna snov) tudi v prekmurščini kot v slovenščini. Tu ni treba dvojezičnega napisa

Zakaj ne bi mogla biti Slovenija pripravljena za kompromis in da malo prednosti prekmurščini? Na napisih na primer, kjer bi bila razlika en glas (ü, drüštvo), tam spet ni treba dvojezičnega napisa, ampak je zadosti enojezični, in sicer v PREKMURŠČINI! Saj te besede lahko razume tudi govorec knjižne slovenščine!

Tudi tukaj bi bilo zadosti pisati »Apoteka«, ker jo lahko razumejo tudi govorci knjižne slovenščine

Jasno, da je treba uporabiti državni jezik v uradih (to je glavno načelo souradnega statusa, da je pokrajinski jezik tudi lahko prisoten v uradnem življenju in ostane uradni državni jezik). A tam, kjer pravzaprav ni prave potrebe do uradnega državnega jezika, tam tudi ni treba dvojezičnih napisov, samo enojezične (in sicer v prekmurskem jeziku).

Tukaj bi bilo zadosti le v prekmurščini napisati

V Porabju sem napisal kako so se odločili v večkrat omenjeni Španiji, da naselja lahko uporabijo tudi v španskih uradnih dokumentih ime svojih krajev v domačem pokrajinskem jeziku in ni treba postaviti dvojezičnih napisov. Tako izgleda, če bi se odločili prinas, da bi npr. tudi v uradnih slovenskih listinah uporabili prekmursko poimenovanje prekmurskih naselij kot Böltinci, Büdinci, Čöpinci, Ižekovci, Bokreči, Maranovci in ne v sloveniziranih (t. i. »poknjiževnih«) oblikah Beltinci, Budinci, Čepinci, Ižakovci, Bokrači, Neradnovci.

Tabla krajevnega imena v Galiciji (Severozahodna Španija). Galicijsko ime A Igrexa naselja je uradno sprejeto tudi v španskih dokumentih. Nekoč se je imenovalo v španščini La Iglesia

Opomba: v Španiji to je mogoče na katalonskih, galicijskih in asturijskih jezikovnih področjih, ker so ti jeziki romanski jeziki in so sorodni s kastilijščino. Baskovščina ni sorodna in sploh nima sorodnikov na svetu (izoliran jezik), zato je v Baskoviji nujno uporabiti dvojezične napise.

Zakladnica možnosti je velika, samo mi včasih nismo sposobni, da bi jo koristili. Ali pa nasportniki prekmurskega jezika pomešajo glave s praznimi falotskimi besedami.

Pomirjenje! (Verjetno) ni treba secesije!

Nisem bil stoodstotno gvišen, da se posreči in bo Fidesz poražen na volitvah na Madžarskem. Zdaj sem se pomiril. Nedavno sem kot kakšen črnogled pisal o morebitnih izidih, ker je bil Vanceov obisk kvazi poseg v madžarske volitve s strani Trumpove vlade. Tudi sem se vtikal v možnost porabske secesije.

Slika iz stare razvedrilne oddaje Madžarske televizije, ko smo se lahko hrzali politiki pa političarjem in ko še Orbán ni bil trdovraten zlomek

Zdaj sem vesel, da lahko ostanemo na zakoniti poti.

Glasoval sem na stranko Tisza (to ni reka, to je kratica poimenovanja Tisztelt és Szabadság Párt – Stranka Spoštovanja in Svobode) in Pétra Magyarja, čeprav ne zato, ker res zaupam Magyarju in imam sanjsko podobo, da bo delal čudeže (nekateri to mislijo). Péter Magyar je tudi velik kljukec, ki ima nekaj vragolij in je njegov program 90%-no enak Fideszevemu programu (glede na to, da je bil Magyar nekoč član Orbánove partije).

Ne pričakujem čudežev, ampak upam, da pomeni 10%-na razlika Tisze od Fidesza, da se začne ponovna združitev Madžarske z Evropsko unijo, preneha ali se bar v veliki meri zmanjša mera proruske in vzhodne orientacije ter se konča politična izoliranost Madžarske. Tudi upam, da nova vlada ne bo delala takšnih gnusnih podlosti kot Fidesz, ki je prikrival pedofilske zadeve svojih članov in pristašev.

Mene najbolj briga kaj bo usoda rabskega dela Goričkega (Porabja)? To želim namreč, da se naša mala rabska krajina gospodarsko in družabno združi s Prekmurjem. Zaradi tega pa ni treba secesije ali priključitve Porabja k Sloveniji, če imamo odprte granice, torej, če ostanemo del Evropske unije. Kaj pa bo delal Péter Magyar na Madžarskem, to naj bo njegova stvar. Res, da je rabska krajina gospodarsko odvisna od Madžarske, vendar je bila usmerjenost do matičnega Prekmurja v nevarnosti zaradi Orbánove proruske in avanturistične politike.

Madžarski političari naj trpinčijo drug drugega v parlamentu v Budapeštu. Dobro je do takrat, dokler ne ogrožajo Porabje.

Vkraj od tu, (Orbánova) Madžarska!

V Sloveniji ni bilo spremembe po 22. marcu. Seveda nisem vesel, da je ostala zdajšnja vlada, nimam je rad, ker menim, da s svojo politiko nazaj sune Prekmurje v 90. 20. stoletja in nadaljuje tisto usmeritev, da mora biti Prekmurje na zadnjem mestu. Zaradi tega spodbujam k ustanovitvi avtonomne enote v Prekmurju, ker v prvi vrsti sami moramo rešiti probleme.

En del Zedinjene Slovenije, kjer je današnje Porabje tudi označeno

In spet je tu vprašanje rabskega dela Goričkega. Ker se bojim, da po 12. aprilu, ko so volitve na Madžarskem, tudi ne bo nobene spremembe. Ki mislijo, da je bila volilna kampanja 2026 v Sloveniji umazana, tisti naj grejo (imajo še čas) na Madžarsko ali pa pregledajo politiko na Madžarskem od 2010 do zdaj. Kar je trenotno na Madžarskem, je strahovlada. Tako je izgledalo, da je možnost premagati Orbánovo diktaturo, ampak je prišel v Budapešt amerikanski podpredsednik James David Vance.

Ko sem omenil poskus atentata Thomasa M. Crooksa na Donalda Trumpa, sem bil prepričan, da bo Trump zmagal na volitvah v Ameriki. Imel sem prav. Krvno nasilje je samo sočutje vzbudilo do človeka, ki pravzaprav tudi širi nasilje na svetu, sproži nove bojne, grozi državam, izsiljuje ter si prizadeva razbijati Evropsko unijo in NATO. Če bi tako lahko prispeval k amerikanski nadvladi. Verjetno se Rusi in Kitajci hržejo, ker je jasno, da Trumpova umska zabitost na njihov mlin obrne vodo. Hvala umsko nesposobnemu prismodežu, ki vodi največjo velesilo sveta!

Vance in Orbán

Ni treba povedati, da Orbán močno poliže Trumpu, čeprav ga morda Trump ne mara, zato ni prišel osebno v madžarsko prestolnico (čeravno so mediji Fideszeve partijske države več mesecev to vizionirali). Pravzaprav, ko je Orbán s svojo bando obiskal Trumpa v Beli hiši, ga je Trump nejevoljno sprejel, saj se je Orbán zelo neprimerno vrival v Belo hišo. Orbán je hotel doma z obiskom dosegniti politične cilje, da bi lahko sleparil ljudi. Trump mu je dal dovoljenje, da še(!) eno leto lahko uporabi ruske energente, ampak se potem tudi Madžarska mora odcepiti od teh surovin.

Doma prideči Orbán se je licemerno hvalil pred ljudstvom, da ga ima Trump enakopravnega političnega voditelja, Madžarska je prava velesila in je dobila neomejeno gospodarsko imuniteto do ruskih surovin. Nepremišljena izjava, ki je bila laž z notranjepolitičnim namenom, je razburjala druge države, medtem ko so se druge večje države (kot npr. Indija) hrzale Ameriki, da kako je mogla dati toliko prednosti nepomembni državi? Takrat se je Vance lahko opravičeval, da je to zmota, niso dali Orbánu neomejene imunitete. Čudno je torej, da Vance, ki je bil v neprijetnem položaju pred svetom, je imel voljo priti v Budapešt.

Trump se je že razčemeril na Orbána, zato ni prišel na Madžarsko, morda pa še vedno ima kakšen interes do Orbánove Madžarske (saj je skoraj edina država v Evropski uniji, ki mu brezpogojno poliže prduljo). Ni slučajno, da je prišel Vance (a ne Trump) na Madžarsko tik pred volitvami.

TO JE NEUPRAVIČEN ZUNANJI POSEG!

Seveda Orbánova strahovlada glih opozicijske stranke šimfa in blati, da so se zarotile s tujimi silami (z Ukrajino in svobodnimi zidarji) zoper Madžarsko. Orbán nima dokazov, ampak jih ustvarja s pomočjo umetne inteligence. Dotehmal je Fidesz naredil veliko prevar z moderno tehniko. A Vanceov obisk v Budapešt kaže, da je to zdaj poseg s strani tistih, ki podpirajo Orbána.

S takšnimi ponarejenimi slikami trdi Fidesz, da ga podpirajo množice. Ustvarjalci prevare so pozabili, da je na robu obrežje: kar vidimo na sliki, je fizična nezmožnost.

Kajti Orbán v dve smeri prižiga svečo (tudi do Rusije), je bil nedavno drugi zunanji poseg oziroma poskus se vmešati v madžarske volitve s strani Srbije. Srbi so najavili, da so preprečili atentatu proti plinovodu blizu madžarske granice, preko katerega pride plin tudi na Madžarsko. Orbán je takoj izkoriščal novico in si je bil všeč v vlogi velikega branilca Madžarske, čeprav Madžari niso bili na kraju in niso pomagali Srbom poiskati eksplozijsko napravo. Drugače pa je zelo zanimivo, da so Srbi preiskovali zelo malo območje in so hitro našli eksplozijsko napravo. Če bi točno znali, da je treba kaj, kje in kako poiskati. Sumljivo je še, da je to bilo blizu Madžarske. Nehotno se zdi, da Srbi podpirajo Orbánovo kampanjo tik pred volitvami, čeprav je izvajanje krivega poskusa atentata proti plinovodu zelo amaterski.

Orbánov srpski drugar

Čudno je bilo, da Fidesz in njegovi partijski mediji niso dregali izidov volitev v Sloveniji, čeprav je Janša Orbánov miljenec. Nisem vesel Golobove zmage, ampak Bogu hvala, da ni zmagal Janša, ker nisem pozabil SDS-u tele sramote, ki govori zoper nas, Prekmurce. Orbánova banda ni začela pljuniti na Goloba in na Svobodo, čeprav imajo šego govoriti o židskih liberalcih, ki prihajajo iz Bruslja (medtem ko si se prizadevajo pajdašiti z Izraelom). Pred 22. marcem so Fideszčarji prerokovali o ponižujoči zmagi SDS-a, a tudi so prerokovali, da bo zabitež Trump v enem dnevu zajeziti ukrajinsko bojno. Zdaj pa to delajo, da sistematično perejo možgane Madžarov, da ni Trumpova zabitost kriva nejevolj, ampak spet židski liberalci iz Bruslja.

Še 19. marca se je dogovarjal zunanji minister Szijjártó s Kumerjem v Budapeštu o plinovodu iz Slovenije na Madžarsko. Ker je vprašanje energije osnovni element v Orbánovi propagandi, zato mora paziti na oskrbo Madžarske z energijo, zato ne sme zdaj šimfati Goloba in Svobode.

Vanceov obisk bo stoodstotno izkoriščala Orbánova propaganda, torej lahko računamo s Fideszevo zmago 12. aprila. Madžarska že več kot sto let ni delala nič ustvarjalnega na svetu in ni priznala svojih krivic, ki so se na primer pripeljale do Trianona. Furt samo sebe imajo za žrtev, da jih menda sovraži ves svet. Tudi Göring je rekel, ko so ga ujeli, da kje koli lahko bi se zgodilo to, kar je bilo v Nemčiji po prvi bojni, med bojnama in drugo bojno, samo je treba prikladno izkoriščati možnosti. Orbán pa je krasno izkoriščal vse te negativnosti Madžarov, da jim vbije svoje laži, da on je Rešenik naroda. Negativnosti so pa okrepile neuspešnosti Madžarske.

Orbánov namestnik Zsolt Semjén, ki je licemeren krščanski demokrat in se je zapletel v pedofilsko zadevo (vendar so ga sramotno rešili), taji nasilno madžarizacijo, bagatelizira vprašanje narodnosti na Ogrskem pred prvo bojno in glasno razglaša madžarsko slavo.

Semjén (na levo) in Orbán

Strašno veliko Madžarov, ki so obremenjeni z madžarskim betegom, da jih celi svet sovraži samo zato, ker so Madžari, si želi slave, madžarsko nadvlado, ne da bi pošteno delali in gradili državo za prihodnost. Orbán postane sčasoma tudi kreten neumnež kot Trump, ker vsak dan govori velike norije, medtem ko v medijih perejo možgane preprostih Madžarov, da je že zdaj nadvlada ta Madžarska. Šolstvo je katastrofalno na Madžarskem, ker se mladina ne uči, ampak je dojemljiva za Fideszevo pranje možganov. V odgovorih v šolskih testih učenci in dijaki pišejo Bruselj namesto Evropske unije, do katere so verjetno že sovražni pod Fideszevim vplivom, manjšine na Madžarskem in narodnosti na Ogrskem (torej tudi rabske Slovence) imajo za migrante (nezakonite prebežnike).

Madžarom je bolj važno verjeti, da je Madžarska velesila, jih ne briga, da Fidesz spolno zlorablja otroke, nato pa pomilosti svoje pedofilce. Tudi jih ne briga, da se je Fidesz doslej sklicujoč na narodno sodelovanje izropal veliko poštenih ljudi. Tudi v znamenju narodnega sodelovanja je ukradel Fidesz denar iz podpor Evropske unije, zato so mu zaprli vire. Seveda je Fidesz natvezel Madžarom, da je to spet zaradi tega, ker svet sovraži Madžare in je Fidesz »zagovornik miru«, nasprotuje bojni v Ukrajini, ki jo dela Bruselj. Velik zagovornik miru vsakodnevno kuri sovraštvo ali zoper Bruselj ali zoper nevidne sovražnike ali pa opozicijo. Vsikdar najdejo sovražnika. Madžari pa še niso se utrudili, jim je treba, da naj bodo revne žrtve.

Velik krščanski Fidesz, ki nenravno živi, prispeva k iztrebljenju kristjanov v Kavkazu in ima nejasno ideologijo o krščanstvu, ker se pajdaši s turkijskimi državami, ki nimajo nič s krščanstvom, ampak njihovo staropogansko vero enači s krščansko vero. Zaradi tega, ker ne dobijo več denarjev od Evropske unije, zdaj krepijo sovraštvo med ljudmi proti uniji. Posledica tega pa bo prej ko slej HUXIT.

NUJNO JE, DA SE NAJ PORABJE ODCEPI OD MADŽARSKE, ČE BO SPET ZMAGAL FIDESZ

Mi nismo Turki, nočemo se vrniti v Azijo zaradi Fideszevega interesa in neumnosti Madžarov, ki si pohlepno hočejo slavo. Zelo je zanimivo, da smo tudi zaradi Amerikancev izgubili rabski del Goričkega (Porabje) in je zdaj spet zaradi Amerike bo zmagal ta nepotreben škodljivec Orbán. V zbirki Mi vsi živeti ščemo so me tudi omenili (kritizirali), da nima več smisla tarnati zaradi te izgube. Tudi je direktor pomurskega muzeja Branko Kerman tako menil na razstavi na Gradu o mejah, da ne bodo se spremenile te meje. A moramo se spoprijeti z dejstvi: Evropska unija je veliko več valala Porabju in se ne smemo vrniti v izoliran položaj.

Torej je nujno odcepiti Porabje od Orbánove Madžarske. Vendar je treba prepričati tukajšnje Madžare, da je to tudi v njihovem interesu, zato je treba malo prezreti narodnostno smer, ker je zelo malo Slovencev v Porabju. Po bojnah se je mesto Coburg odcepilo od Türingije in se je pridružilo Bavarski. Türingija je prišla pod sovjetsko zasedbo in se je zakrnela v komunističnem bloku, torej je bila smiselna odločitev Coburga.

Seveda se s tem ne bo brigala slovenska vlada, to bi morali rešiti Prekmurci, ki nimajo možnosti. Edina možnost, če bi se zaostrilo nasprotje med Slovenijo in Madžarsko. Možnost za konflikt pa je možna, ker je Orbánova politika še bolj in bolj neodgovorna. Po zmagi na volitvah bo Orbán gvišno bolj nesramen, čeprav je imel tudi dotehmal nenaravnosti do nadvlade. Nima Fidesz nobene možnosti do nadvlade, vendar ima predrzno velik gobec in si zbira sovražnike povsod. Ima pa velik gobec, dokler čuti veter v svoj hrbet iz Moskve ali od Trumpa.

Orbán pravi o sebi, da je borec za svobodo, vmes ko je država razlastila medije, zato več ni objektivnostin in nepristranskosti v časopisih in televizijah, izključno samo Fideszeva demagogija. Poleg tega so Fideszevi političari nedotakljivi in so se izognili kazni tudi zaradi nasilnih zločinov. Madžarska torej ni svobodna država. V Porabju je treba začeti osvobodilni boj proti Orbánu in si pridobiti tiste Madžare, ki so se naselili v Porabje. A k temu je potrebno, da bodo kakšne spremembe v ožjem političnem prostoru.

Zakaj naj bo PAZU regulator prekmurščine?

Prijatelj iz mariborskega arhiva mi je letos opažal, da sem asturijski »manijak«, ker sem mu veliko govoril pri mizi, ko smo večerjali v oštariji na Jasi o asturijščini, Asturijski jezikovni akademiji in drugih. Ni dvoma, da me res zanima ta španska dežela. Dolgo časa sem vedel o asturijščini in njenem regulatorju, vendar samo pred nekaj leti sem zvedel, da je ta dudaš, ki smo ga velikokrat slišali v radiu v začetku zdajšnjega stoletja, tudi Asturijec, ime mu je Xosé Angel Hevia Velasco. Kratka pesem Tú non vuelvas, ki zazveni v tej svetovno znani glasbeni točki, je tudi v asturijščini. Hevia je zavzet za asturijski jezik, ki še nima uradnega statusa v avtonomni Asturiji kot baskovščina v Baskoviji, katalonščina v Kataloniji in Balearih, ali galicijščina v Galiciji (to je pravzaprav souraden status, ker je kastilijska špančina še vedno uradni jezik v teh deželah).

Čeprav se je število govorcev asturijščine zelo zmanjšalo, kljub temu je izjemna organiziranost tistega gibanja, ki je za ohranitev in razvijanje asturijskega jezika. Ne samo, da imajo svojo akademijo, ampak je še organizacija Centru de Terminoloxía Asturiana (Središče za asturijsko terminologijo), ki posodablja asturijsko besedišče, da bo jezik sposoben za rabo na drugih področjih kot apotekarstvo, pouk, računalništvo, rastlinoslovje ipd.

Asturija je zgled tudi za nas, ker mi nismo nerodno ljudstvo. Samo je treba najti prikladen način.

Asturijski soldati španske vojske na obisku pri Slovakih

V prejšnjem blogu sem omenil, da bi lahko imel PAZU (Pomurska akademsko znanstvena unija) isto funkcijo za prekmurščino kot ALLA (Academia de la Llingua Asturiana, Asturijska jezikovna akademija) za asturijščino. Ta misel se je postavila, ko smo se enkrat pogovarjali s kolegi o prevodu splošne deklaracije človekovih pravic v prekmurščino.

Najprej so hoteli ustanoviti PAZU pod imenom Pomurska Akademija Znanosti in Umetnosti. Tega pa niso dovolili (gvišno se ni videlo Ljubljančarjem, da bi bila podobna akademija v zaničevanem Prekmurju kot SAZU v prestolnici). Anton Vratuša, da bi rešil kratico PAZU in načrt inštituta, je izmislil ime Pomurska akademsko znanstvena unija. Toda PAZU je naša akademija, ali se vidi drugim ali ne.

Izjave Mitje Slavinca od PAZU

Zdaj, ko sem pisal te vrstice, sem postavil anketo v skupini Prekmurski slovar, ker me je zanimalo ali bi želeli ljudje, da se naj PAZU ukvarja s prekmurščino na višjem nivoju (lahko bi bil regulator)? Večina se je strinjala z zamislijo. Nekaj jih je menilo, da je treba ustanoviti drugi inštitut za razvijanje prekmurskega jezika.

Bil je, ki se je strinjal z namenom (da je treba ohraniti prekmurski jezik), vendar je imel dvom, da bi se lahko poenotila prekmurščini zaradi narečij, ki jih ima za precej različna. To samo preprosti posvetnjaki čutijo, medtem ko ni pravih razlik med prekmurskimi narečji. Razlike ni žmetno premostiti, kar sem že večkrat predlagal. Kolikor bi bile prave razlike, tao ne bi bila medsebojna razumljivost med Goričanci in Marki. Razlike, ki jih imamo, lahko koristimo za obogatitev besednega zaklada, zednim se tako lahko ohrani svoboda do svojega sloga. Ni treba predpisati, da je obvezno uporabiti cintor ali brütif, oba lahko sprejemo za pravilno, ki ju potem bodo uporabili v svojih krajih (tam, kjer se uporabi brütif, tega naj pišejo na table, kjer pa cintor, tam tistega). Učencem pa oba naučimo. Prav tako enako lahko sprejmemo v skupno prekmurščino takšne oblike kot dale, dele; fkraj, krej. Tudi madžarski knjižni jezik enako sprejma za pravilna izraza felett pa fölött (nad). Razlika je samo en glas.

Kongres na Asturijski akademiji v Oviedu (Uviéu) marca 2025

Ker sem velikokrat slišal ta pomislek, zato sem prepričan, da je to »okužitev« iz stare Jugoslavije. Na Zahodu se posmehujejo južnim Slovanom, ker vsepovsod razlikujejo jezike, ki se pravzaprav ne razlikujejo med seboj (poglejmo črnogorščino). Zato mislijo, po mojem, naši laiki, da ima vsaka prekmurska vas svoj »jezik«, kar je neumno. Naša prekmurščina je ohranila svoje razlike od slovenščine, itak pa jo zaničujejo kot če bi bila negoden dialekt in oporekajo njenim literarnim vrednotam. To pa je sama podlost, ko zaradi številčnosti slovenskih narečij nočejo priznati prekmurščine kot jezik, čeprav ni možno primerjati do zdaj živeča skladenjska razvitost prekmurščine, ki je nimajo druga narečja na Slovenskem.

V španskih deželah Leonu in Zamori še govorijo leonščino. Število govorcev tega jezika grozno pada. Leonščina se pravzaprav ne razlikuje od asturijščine, zato se imenujeta v jezikoslovju s skupnim poimenovanjem asturleonščina. V Leonu in Zamori zato imajo to za leonski jezik, ker imajo govorci posebno kulturno ozadje in zavest, tudi jih razlikujejo zgodovinska korenja in zemljepisni položaj od Asturijcev, vendar je jezik ostal enak. Tisti, ki si prizadevajo ohraniti in uporabiti leonski jezik, nočejo slediti posebni smeri, nimajo svoje »akademije«, ampak sprejejo v zapisovanju pravopis Asturijske akademije, Asturijska akademija pa si prizadeva zapisati norme leonščine.

Pri nas razlikujejo porabski »jezik« zaradi državne granice, čeprav zemljepisni položaj ne razlikuje rabskega falajčka od Goričkega, tudi nima Porabje posebnih izoglos, niti identiteta in kultura nista različni. Torej je tukajšnje razlikovanje samovoljno in nepotrebno.

V omenjeni anketi je nekdo dodal svojo možnost, da je treba prvič združiti prekmurščino in potem lahko pride negovanje na višjem nivoju. Jezik se sam od sebe ne more združiti, to delajo vsikdar izobraženci, pisatelji in učenjaki, ki, če je možno, se združijo v akademiji, da dosegnejo tale cilj.

In zakaj naj se ukvarja PAZU s prekmurščino na akademskem nivoju? Odgovor je kaj preprost: zaradi šparanja. Nismo bogata krajina, zato je nujno prišparati. Važno je ohraniti, razvijati in uporabiti prekmurski jezik, imamo pa za to dandanes preprostejša in učinkovita sredstva. Sploh ne potrebujemo čintarate okoli prekmurščine, ker imajo ta način šovinisti in diktatorji, ki jih ne briga blagostanje ljudstva. Imamo pomursko akademijo, zato je treba tisto nastaviti na prekmurščino. Prav tako je treba v obstoječa sredstva (novine, portali) vpeljati prekmurski jezik. Drugi razlog, ki govori v prid prišparanju, da bi verjetno ugovarjali (uradni) rabi prekmurščine rekoč, da to bo zvišala stroške. Torej je nujno iskati učinkovitnejše rešitve, ne da bi rekli, da samo zapravljamo peneze.

Povsod v Prekmurju naj bodo napisi (v trgovinah, uradih, kjer koli)

CILJ: da se vsepovsod razširi prekmurščina in bo prisotna v popolni moči.