Kdaj lahko bi bil dan prekmurske kulture?

Pozor: Samo predlagam in ne odločim ali ukažem!

8. februarja praznujemo dan slovenske kulture, ki se imenuje Prešernov dan, ker je 8. februarja umrl največji slovenski pesnik France Prešeren.

Drugače je imel Prešeren vzhodno slovensko književnost (kot tudi prekmursko) za nič, pravzaprav jo je špotal v nekaterih pesmih. Kljub temu ga še vedno častim in ga imam za velikega pesnika. Prešernovo življenje ni bilo polno vedrine. Imel je mnogo žmečav in porazov. Zato je večkrat grabil za kupico. Poleg tega je živel daleč od panonske slovenske krajine in ni poznal našega položaja. Torej res ni vedel kaj govori. Medtem ko so drugi, ki so bili po rodu Prekmurci, v popolni treznosti špotali in tudi lagali o preteklosti Slovenske krajine (Prekmurja in Porabja) ter o njeni kulturni vrednoti samo za sramoten dobiček. Te ljudi pa še danes obožujejo nekateri, tudi jih crkljajo in imajo za največje Prekmurce...

Ni mi všeč, da praznujejo kulturni praznik tisti dan, ko je obletnica smrti velikega pesnika. Tisti dan bi bilo smiselno praznovati, ko se je rodil, saj takrat je prišel velik človek z velikim talentom na svet. Res, da je Prešernov rojstni dan 3. decembra, ko se približuje miklavž in božič. Poleg tega je konec leta in so velike zmešnjave. Dandanes je grozno to obdobje, ker je lakomnost spremenila božični čas v komercialno moro!

Praznovanje Prešernovega dneva v Monoštru, v Hotelu Lipa

Tako se je postavilo v meni naslednje vprašanje, da kdaj lahko bi praznovali dan prekmurske kulture? O tem vprašanju sem nekoč sestavil anketo v Facebooku. Še vedno to predlagam, da naj bo dan prekmurske kulture 15. septembra.

Takoj sem dobil ugovore in tudi neutemeljne tožbe. Zelo špajsna je bila naslednja tožba, ki je menila, da zaradi tega, ker se ne strinjam z obletnico smrti in brezpogojno želim izbrati dan rojstva nekega znanega prekmurskega pisatelja, hočem rojstni dan Mikloša Küzmiča za dan prekmurske kulture. Opomba: ni gvišno, da se je res 15. septembra 1737 narodil Mikloš Küzmič. Dvomim o resničnosti tega datuma. Obtožili so me, da sem pristranski do protestantov. Vendar, če bi vedeli kateri dan se je rodil Štefan Küzmič (saj toliko vemo samo, da se je rodil okoli 1723), lahko bi rekli, da je to pristransko do katoličanov, če se odločimo za tisti datum, ker imajo tudi katoličani veliko uslugo v prekmurski književnosti. Razen tega je Štefan Küzmič umrl 22. decembra, tudi v božičnem času (čeprav drugi podatki pravijo, da je dan njegove smrti 22. oktober).

Drugi ugovor proti datumu 15. september, da imajo isti dan praznik priključitve Primorske k matici, zato bi se dva praznika pokrivala. Ampak prosim: dan prekmurske kulture ne bi bil državni praznik. Čemu praznovati dan prekmurske kulture v Ljubljani ali Primorskem ali pa drugje v Sloveniji? Treba je praznovati dan prekmurske kulture v Slovenski krajini (v Prekmurju in monošterskem kraju, ker to je področje prekmurske kulture). Če zdaj praznujejo priključitev Primorske v Prekmurju ali ni možno skleniti sporazum, da se naj skupaj praznujeta oba praznika?

Zato predlagam 15. september za dan praznovanja prekmurske kulture, ker menim, da je to popolnoma nevtralen datum. 15. septembra (mihalščeka) 1875 je izšla prva številka (broj) prvega prekmurskega časopisa (novine), ki nosi naslov Prijátel. Urednik je bil Imre (Mirko) Agustič. Agustičev Prijátel je postavil prekmurski knjižni jezik na moderni podstavek in utemeljil prekmursko publicistiko. Verjetno še ni prišel prekmurski Prešeren, ampak sta vpliv in pomen Agustičevega Prijátla očitna. Prijátel se je dvignil nad versko razdelitev prekmurske književnosti in je hotel biti časopis vseh ljudi, ki govorijo ta jezik med Muro in Rabo.

Odlomek iz Agustičevega Prijátla (15. 3. 1878)

Prijátel je prenehal po Agustičevi smrti (1879), vendar so nadaljevale začeto prekmursko publicistiko druge tiskovine: Dober pajdáš, Marijin list, Kalendar Srca Jezušovoga, Novine, Düševni list, Evangeličanski kalendari, Amerikanszki Szlovencov Glász in drugi.