Pomirjenje! (Verjetno) ni treba secesije!

Nisem bil stoodstotno gvišen, da se posreči in bo Fidesz poražen na volitvah na Madžarskem. Zdaj sem se pomiril. Nedavno sem kot kakšen črnogled pisal o morebitnih izidih, ker je bil Vanceov obisk kvazi poseg v madžarske volitve s strani Trumpove vlade. Tudi sem se vtikal v možnost porabske secesije.

Slika iz stare razvedrilne oddaje Madžarske televizije, ko smo se lahko hrzali politiki pa političarjem in ko še Orbán ni bil trdovraten zlomek

Zdaj sem vesel, da lahko ostanemo na zakoniti poti.

Glasoval sem na stranko Tisza (to ni reka, to je kratica poimenovanja Tisztelt és Szabadság Párt – Stranka Spoštovanja in Svobode) in Pétra Magyarja, čeprav ne zato, ker res zaupam Magyarju in imam sanjsko podobo, da bo delal čudeže (nekateri to mislijo). Péter Magyar je tudi velik kljukec, ki ima nekaj vragolij in je njegov program 90%-no enak Fideszevemu programu (glede na to, da je bil Magyar nekoč član Orbánove partije).

Ne pričakujem čudežev, ampak upam, da pomeni 10%-na razlika Tisze od Fidesza, da se začne ponovna združitev Madžarske z Evropsko unijo, preneha ali se bar v veliki meri zmanjša mera proruske in vzhodne orientacije ter se konča politična izoliranost Madžarske. Tudi upam, da nova vlada ne bo delala takšnih gnusnih podlosti kot Fidesz, ki je prikrival pedofilske zadeve svojih članov in pristašev.

Mene najbolj briga kaj bo usoda rabskega dela Goričkega (Porabja)? To želim namreč, da se naša mala rabska krajina gospodarsko in družabno združi s Prekmurjem. Zaradi tega pa ni treba secesije ali priključitve Porabja k Sloveniji, če imamo odprte granice, torej, če ostanemo del Evropske unije. Kaj pa bo delal Péter Magyar na Madžarskem, to naj bo njegova stvar. Res, da je rabska krajina gospodarsko odvisna od Madžarske, vendar je bila usmerjenost do matičnega Prekmurja v nevarnosti zaradi Orbánove proruske in avanturistične politike.

Madžarski političari naj trpinčijo drug drugega v parlamentu v Budapeštu. Dobro je do takrat, dokler ne ogrožajo Porabje.