Tabor prekmurskega jezika

Tako deluje arhivski raziskovalni tabor

Letos so imeli 34. Arhivski Raziskovalni Tabor v Prekmurju. Nekoč so ga organizirali pokrajinski arhivi na Madžarskem in Sloveniji (sombotelski, mariborski in zalaegerszeški), vendar se z madžarske strani niso mogli udeležiti že od Covid pandemije.

Udeleženci so srednješolski dijaki, ki so bili nekoč Madžari in Slovenci (ter porabski Slovenci), a danes (ker se ne morejo še vedno pridružiti arhivi iz Madžarske) so samo Slovenci (v splošnem Prekmurci). Ko sem še bil mladi dijak, sem se trikrat udeležil teh taborov (dvakrat smo bili v domačem rabskem kraju). Pozneje sem tudi obiskoval tabore, ampak samo kot obiskovalec/spremljevalec. V zdajšnjem in lanskem taboru sem bil prisoten kot novinar, ker sem poročal o dejavnostih in izidih udeležencev.

Očarljivi Krašči

V izbranih naseljih so bila raziskovalna dela, da so hodili udeleženci od hiše do hiše in spraševali ljudi kaj imajo doma? Ali imajo stare slike, listine, knjige ali pa kakšna zanimiva orodja, ki jih lahko predstavijo na razstavi, ki so jo sestavili na koncu tabora. Letos so bili v Kraščih in Gerlincih (kakor se reče v našem dragem jeziku Göronci) na Goričkem. Najvažnejši »ulov« letošnjega tabora je bila rokopisna pesmarica, ki jo hrani familija Lang. Res, da manjka dosti strani, kljub temu sem pokazal preslikane strani kolegici Nini Ditmajer, ki je ugotovila, da je nastala verjetno med 1780 in 1825 ter ima poleg navadnih prekmurskih pesmi (ki se pojavijo v dosti drugih rokopisih) nekaj novih!

V teh taborih se pojavijo krasne stvari. Meni so, samoumnevno, najvažnejše stvari v prekmurskem jeziku. Dostikrat so našli taborniki različne stare knjige ali pa razglednice, na katerih so napisane pozdravne besede v prekmurščini.

Pri večerji so mi rekli voditelji tabora, da Akoš (torej jaz) lahko bi orginiziral kakšen tabor prekmurskega jezika. Zamisel se odlično sliši.

Začnimo že brez odloga z žmečavami😀 Kdo bo to financiral, saj Slovenska krajina (še) ni avtonomna, nima svojega proračuna. Čeprav financiranje ima dosti-dosti različnih možnosti, vendar je res najlepše in najbolj smiselno to financirati iz lastnih sredstev.

Najdragocenejša najdba letošnjega arhivskega raziskovalnega tabora: kraška rokopisna pesmarica (z mrtvečjimi pesmimi)

Tudi ne bi falíle dobre ideje o vsebini, izvedbi in podobnih takšnega tabora. Jaz bi to predlagal, kar ne bi prišlo verjetno nikomur na pamet: lahko bi namreč vključili tudi kajkavske in gradiščanske Hrvate ter lahko bi malo obiskovali taborniki te kraje, kjer se lahko spoznajo ne samo z gradiščanskim in kajkavskim jezikom, ampak tudi s povezevami med tema jezikoma in prekmurščino v zgodovini, kulturi in književnosti.

Že zdaj vidim, da bi ta ideja mahoma šla na žuč nekaterim, ki hlapčevsko sledijo prevladujočemu trendu (kakor so to delali madžaroni) in obvezno bi predpisali Prekmurcem kroatofobijo, čeprav smo daleč od Jadrana. Imam dosti takih izkušenj. Ti ljudje se imajo za velike Slovence, čeprav so enaki starim madžaronom, ker imajo isti način mišljenja (seveda, če res imajo samostojne misli).

Važno je, da bo tabor prekmurskega jezika zanimiv, poln doživetja in lahko vzbudi zanimanje, tako pa verjetno bodo ga imeli radi mladi. Težko je vprašanje, da to kako lahko dosegnemo. Dobra, prikladna organizacija je večkrat važnejša od denarnih sredstev.

Prekmurska mladina še govori prekmursko, ampak govori čedalje manj izvirnih prekmurskih besed. Vse se napolni ne le z besedami in slovničnimi elementi uradnega slovenskega jezika, ampak imajo mladi strašno dosti anglicizmov. Pod vplivom angleščine oziroma angleške besedne zveze Oh, my God! pravijo (z angleškim akcentuiranjem) O, moj Bog! ne da bi rekli Boug moj!

Nega nevoule s sámo angleščino, vendar je svojeglavo pretiravana raba anglicizmov šikanozna ekshibicioničnost in ni navadni postopek.

Bahaškega španskega nacionalista ne moti, da je vse drugo napolnjeno z angleščino. To je važno, da ne bodo napisi v asturijščini. Položaj je podoben tudi v Sloveniji

V taboru prekmurskega jezika bi lahko spoznavali udeležence z izvirnimi prekmurskimi besedami in nekaj starimi besedami, ki so vredne rabe, zato bi jih oni lahko oživljali v govoru, saj je prihodnost jezika v mladih. Res, sám tabor ni dovolj, da jih pridobi za stalno rabo teh izrazov v vsakodnevnem življenju, če so mladi drugače pod pritiskom uradne slovenščine, ki je prisotna v medijih in na spletu.

Vendar ta tabor itak lahko bi bil hasnovit korak, da spodbuja ljudstvo (zlasti mlade), da naj bodo zavestni v rabi prekmurščine in prepoznajo kaj je pravo prekmursko, kaj ne in kaj lahko posvojimo v prekmurščini iz uradne slovenščine (ali nekega drugega jezika).

Zednim bi bilo smiselno tudi zdajšnjim starejšim nekaj takega organizirati, kar bi jih tudi spodbujalo za rabo prekmurskega jezika, spoznanje pravih prekmurskih elementov in kako bi lahko uporabili prekmurski jezik v pisanju (seveda tukaj je treba upoštevati domači govor posameznikov, vendar jih še vedno opozorimo, da lahko bi bili odprti do drugih prekmurskih narečij).

Razglasitev spletnega tečaja v leonskem jeziku

V Asturiji in Leonu, kjer se je v prejšnjih stoletjih v veliki meri zmanjšal prostor asturijskega in leonskega jezika (ki se imenujeta s skupnim imenom asturleonščina), organizirajo starejšim ljudem tečaje, kjer se lahko naučijo izvirni jezik teh dežel, tudi način in pravila pisanja v asturleonščini.