Včeraj smo postavili v rojstni vasi mlaj (mi rečemo majpan, v Gančanih na Dolinskem se imenuje majoš). Posrečilo se je doseči, da letos naj bo izobešena tudi slovenska državna zastava (s triglavskim grbom) na majpanu, medtem ko so naseljeni prebivalci prosili, da lahko izobesijo tudi madžarsko. Ko sem izpostavil sliko o majpanu s slovensko zastavo, sem posebno poudaril (kar je že moja navada), da je Verica (pravilno Vérica in ne Vêrica!) gorička vas in ne porabska.
Zanimive so različne prekmurske besede za mlaj. Naš majpan je verjetno nemška izposojenka, ker izhaja morda iz besede Maibaum. Majoš v markastem narečju prekmurskega jezika pa je prišel iz madžarščine: május (kar pomeni mesec maj).
Pod majpanom je bilo omenjeno ali kako lahko bi izgledala zastava Slovencev med Muro in Rabo (zastava Slovenske krajine)? Vprašanje me že dalj časa zaposluje. Velikokrat sem spraševal ljudi, zlasti v Prekmurskem slovarju na Facebooku ali imajo kakšen predlog za zastavo Slovenske krajine (torej celega Prekmurja in severnega dela Goričkega pri reki Rabi)? Vem, da je že bila načrtovana ena zastava za Prekmurje, ampak tista bo zastava bodoče pokrajine Pomurja. Naš namen pa je napraviti zastavo zedinjene Slovenske krajine.
Ena od mojih predlogov za zastavo Slovenske krajine
Žal, ni bil sporazum v vprašanju. Jaz sem predlagal rabo navadnih slovanskih farb (bela, modra, rdeča), ki bi bile svetlejše od farb v slovenski zastavi.
Drugi predlog
Ta zastava bi bila brez grba, toda so bili nekateri, ki niso odobravali, da v zastavi ne bi bil grb. Imam pa več zamisli za variiranje zaporadja teh naštetih farb v zastavi.
Seveda dobro vem, da je treba previdno ravnati s temi farbami, ker bodo me verjetno sumničili, da sem ustvaril rusko ali jugoslovansko zastavo za Prekmurje.
Sem videl že druge zamišljene zastave za Prekmurje. Bila je npr. taka, ki je bila podobna zastavam nekaterih afrikanskih držav (s farbami zlato, rjavo in modro v trikotni obliki ter s štrkom v lovorjevem vencu).
Afrikanski tip prekmurske zastave
Nedavno sem tudi jaz zamislil ali kakšna lahko bi bila zastava prekmurskih muslimanov? Pozor! Nikogar nisem hotel razžaliti, izzivati, hujskati ipd.! Bila je samo preprosta zamisel.
Moja zamišljena zastava za prekmurske muslimane
Tudi sem poskusil ustvariti prekmursko cirilico in prekmursko arebico; me je spodbujala radovednost in seveda kratkočasje. Temelj mojega prekmurskega arabskega črkopisa je bil bosanska arebica, seveda sem pogledal tudi turkijske različice, kjer imajo črke za glas /ü/ in /ö/.
V času Jugoslavije se je naselilo nekaj Bošnjakov ter Albancev iz Kosovain Makedonije, ki so bili muslimanske vere. Oni in njihovi potomci danes govorijo prekmursko. V Šalovcih živi sladoledar, ki je albanskega porekla iz Makedonije, govori tudi prekmursko in ima odlične sladolede.
Tudi umetna inteligenca je dohitela naše Prekmurje. Opazil sem na spletu, da je umetna inteligenca ustvarila skupno zastavo Prekmurja in Medmurja. Ali ta verzija AI je vedela, da so res hoteli združiti ti pokrajini ob Muri po prvi vojni, da bi nastala večja avtonomna zvezna dežela?
Zastava umetne inteligence: skupna zastava Prekmurja in Medmurja
Seveda vprašanje zastave Slovenske krajine je manj važno od takih pomembnejših vprašanj in problemov kot gospodarstvo, prekmurski jezik, avtonomija ipd. Nedavno se je porušil nadstrešek bivšega mejnega prehoda med Verico in Čepinci. Ker je stavba državna lastnina, zato mora država pospraviti ruševine. Obečali so, da bodo uredili do konca aprila, kar še vedno ni zgotovljeno.
Ljubim naravo, ljubim živali in si prizadevam za varstvo narave. Sovražim mučenje živali in rad bi raztrgal mučitelje živali ter sem zelo jezen, ko vidim razsipana smetja ob cestah in v goščah po celi Slovenski krajini med Muro in Rabo. AMPAK! Tudi v ljubezni do narave moramo biti odgovorni in skrbni, ker tudi na tem področju so lahko nevarni kamni spotikanja.
Jeleni so pojeli lubje v sadovnjaku
Pravijo pri Krajinskem parku Goričko, da je nujno ohraniti do neke mere stari način poljedelstva v Prekmurju, moderne načini pa je treba prilagajati takim zahtevam, da se omogoča ohranitev izredne narave (npr. uporabiti kosilnico, ki poseka travo in je ne razdrobi). Imamo pa dosti težav v tem prizadevanju: po eni strani pada število ljudstva zlasti na Goričkem, po drugi strani se manj ljudi spravlja s poljedelstvom (ta problem bi lahko rešili po mojem mnenju, če bi vsaka zdajšnja [ali pa bodoča] velika kmetija bo uporabila take načine, ki jih predlaga tudi Krajinski park Goričko). Tudi moj prijatelj v Andrejcih v zadnjih časih začne nehati s poljedelstvom, ker meni, da nima smisla.
Ko je zemlja pomenila življenje
Na odtrganem delu Slovenske krajine pri Rabi imamo še dosti hujše položaje. Tukaj se komaj spravljajo ljudje z njivami, pašami in polji. Tudi če ne bodo lesa trebili v goščah s tukajšnjim posebnim, značilnim načinom, izginjajo zdrave gošče z mnogimi dragocenimi vrstami živali in rastlin. Ta način se imenuje v madžarščini szálalás, kar lahko pomeni, da se obiralno gospodarimo v gošči. Važno je pri uporabi tega načina, da drevesa v gošči ne tvorijo nepredirne goščave, drugače ne bodo dobili druga drevesa in rastline zadosti sončne svetlobe in zraka.
Tukaj bi bilo potrebno varovati ne le narave, ampak tudi ljudstvo. Seveda to jaz in drugi že dolgo-dolgo časa ponavljamo. Svoje besede pa samo takrat lahko zamenjam za dejanje, kolikor imam možnosti v rokah. Zato je vprašljivo, ali sem res tisti homo politicus transmuranus, ker brez možnosti ne velja moja volja.
Zato je nujno, da pravilno pokosimo travnike in ne razdrobimo trave: samo tako lahko raste navadna kukavica (na sliki) in več sto drugih zaščitenih vrst
Seveda se spravlja še nekaj ljudi v rabski krajini s poljedelstvom in živinorejo, toda imamo strašno velike nevolje: škode in čezmerno razmnoževanje divjačine. Včasih naredijo divjačine neverjetne in grozne kvare: ne samo, da pomulijo cele setve ali vse tikve in repe, ampak že vdrejo v vrte, pojejo korine v oknih in pustošijo tudi na pokopališčih!
In lovsko društvo? Čeprav ga imamo v rabski krajini, vendar ne obvladuje položaja, niti ga ne briga. Hkrati tudi imajo jagri zvezane roke zaradi pravil, zakonov in okoljevarstvenih predpisov. Nekdanje njive se pomalem pogozdujejo (podivjajo), tudi ostanejo neobdelane gošče, ki se spremenijo v goščave. Divjad najde zavetje v teh goščavah, zato je tukaj ni možno upleniti s puško. Kajti pa gošča, ki ponovno osvoji poljedelska območja, dosegne še stoječe domačije, tukaj spet ni možno loviti divjačine, saj je predpisano, da lahko uporabijo jagri strelno orožje daleč od naselij. Sem slišal (čeprav ne vem ali je res), da drugje tako lovijo divjačino v goščavi, da se jagri preoblečejo v posebno oblačilo za skrivanje in uporabijo samostrel, da iz bližine uplenijo npr. jelena. Tega načina tukaj ne uporabijo.
Verjetno tako lahko bi lovili jelene, ki se skrijejo v goščavah
Vprašanje razmnožene divjačine je tudi zelo velika težava poleg vprašanja slovenščine (prekmurščine) in slovenskega ljudstva na rabskem delu Slovenske krajine. Ta problem bi lahko oviral tisto prizadevanje, da bi naselili rabski kraj s Slovenci iz Prekmurja, saj razmnožena divjačina lahko bi onemogočila življenje v tej pokrajini. Četudi s povečanjem prebivalstva lahko bi se pomnožile še zahteve s strani ljudstva, da naj že kaj počne lovsko društvo s tem problemom. Hkrati tudi bo nujno spremeniti nekaj pravil in uvesti nove načine v jagriji. Toda, ker lahko vidimo, da to, kar delajo pristojni za ljudstvo, ni dovolj, je spet bolj upravičena zahteva do večje avtonomije, saj je jasno, da mi moramo rešiti svoje probleme.
Bobrska škoda v Števanovcih
V začetku sem pisal o odgovornosti tudi v varstvu kot v ljubezni do narave. Krajinski park Goričko in Narodni Park Őrség si enako prizadevata, da se vrnejo na ta kraj živali, ki so bile nekoč zelo pogoste. Spet lahko vidimo hupkaša, ki po mojem lahko bi bil regionalni simbol Goričkega, medtem ko je štrk narodni simbol cele Slovenske krajine. Črni štrk lahko bi bil simbol odtrganega rabskega dela Slovenske krajine (Porabja). Črni štrki gnezdijo pri Andovcih, v okolici t. i. Črne mlake.
V zadnjih časih so se ponovno pojavili bobri v rabski krajini (puconski školnikŠtefan Lülik je leta 1833 pisal kot biber v stari prekmurščini). Bobri so se hitro razmnožili in začeli narediti kvare: so podrli veliko dreves. Bobri so postavili büjre na potokih, zato se je zvišala vodna površina, ki je potem poplavila več dolov in ravnih krajev. Pri Monoštru so že morali izsušiti kraj, ki so ga poplavili bobri z vodo.
Tukaj ali pa drugje na Madžarskem bobri nimajo naravnega sovražnika (npr. volk). Zaradi tega so jih začeli izstreliti v nekaterih krajih. Nekje so skuhali tudi pörkit iz enega uplenjenega bobra, kar je naredilo veliko razburjenje med oboževalci narave 😁 Vendar so nekoč pogosto jeli bobra naši predniki, saj ima žmahno in zdravo meso. Danes je redko, ampak je bilo nekoč zelo splošno, da so ljudje jeli medveda, jazbeca, tekunico ali veverico. Na Notranjskem so redno lovili polhe (polhanje).
Ne smemo šikanirati narave, vendar tudi ni dobra pretiravana ljubezen, ker lahko bi bila škodljiva ne samo ljudem, ampak tudi drugim rastlinam in živalim.
V reviji Demokraciji se je že 31. oktobra 2023 objavil ta gnusoben članek po neki Frančiški Buttolo. In samo zdaj sem pogledal! (Buttolo? Boljši priimek bi bil Butala). V mojih blogih ne uporabim rad grdih, sramotnih, prostaških besed, ampak je ta žena POKLICNA IDIOTKA!!! V tej formi je fašistka, čeprav ni razlike med komunizmom in fašizmom, ker njene besede bi veljale tudi za bedasto komunistko.
Čeprav je slovenska levica (zlasti pa skrajna levica) še vedno v sovražnih odnosih s prekmurskim jezikom, a zdajle se pojavi skrajna desnica kot nova sovražnica Slovenske krajine med Muro in Rabo.
Nimam nevolje zaradi tega, ker reče, da prekmurščina ni jezik. Vemo, da je veliko ljudi, ki tega dejstva nočejo priznati brez strankarske pripadnosti. Ampak ta bedakinja Francka piše: »Ne praznujem dneva prekmurskega protestantizma predvsem zato, ker je to tipični udbovsko partijski praznik. Kučanova klika, ki ni vedela, kako bi počastila svojega partijskega velikana, si je izmislila lažni praznik protestantizma z združitvijo treh laži, vseh treh hudo škodljivih za Slovenijo in Slovence.«
Bonton v prekmurščini. Ne od protestantskega avtorja! Od katoliškega Jožefa Košiča!
ODKOD IMA TO NORIJO? Ali je res umobolna Francka Butala ali pa namerno vzbuja sovraštvo proti Prekmurcem ali pa jih samo izkorišča, da lahko počrni bivšega predsednika? Kdo je rekel, da praznujemo 31. oktobra dan prekmurskega protestantizma?
Fašistka Francka Butala tako govori, če ne bi bilo Prekmurje del slovenstva, zato ne praznuje tega praznika, medtem ko pravi, da prekmurščina ni jezik, ampak slovensko narečje. Kajti je Prekmurje tudi slovenska pokrajina je logično, da ima prekmurski protestantizem delež v tem prazniku, saj praznujemo spomin protestantizma v slovenskih krajih in ne samo na Dolenjskem, odkod je prihajal Primož Trubar!
»Prva je laž, da je prekmurščina jezik. Menda zato, kolikor sem razumela vrle akademike, ker Kučan sovraži tako samostojno Slovenijo kot samostojne Slovence. Zdaj pa bi nas rad – kar vse – postavil nekako za veliko prekmursko kulturo. Ali kaj, spoštovani akademiki?« Francka Butala ne ve niti same črke o prekmurščini, ampak jo predstavi kot iznajdbo bivšega predsednika. Take gnusne, neumne, pametnjakovske norije ni bilo verjetno od tistega dne naprej, ko sta jih izmislila Miško Kranjec in Sándor Mikola. Pa kje je rekel bivši predsednik, da sovraži Slovenijo in Slovence, zato ima prekmurščino za jezik? Francka Butala si je to gvišno izmislila.
Dalmatinova Biblija je ostala v rabi tudi po zlomu protestantizma na Slovenskem, ker so jo koristili tudi katoliki!
Fašistka Francka pravi, da ignorira (neobstoječi) »državni praznik prekmurskega protestantizma, ker bi podcenjevala – v resnici – izumitelja slovenskega jezika, ki ga je Trubar dvignil s temnega dna oceana jezikovne neobstojnosti med najžlahtnejše evropske jezike.« Naša fašistka ne pozna niti svoje materinščine oziroma sledi zastaranim, napačnim in popačenim konceptom. Trubarjeva kranjska književna slovenščina je bila samo eden korak v razvoju slovenskega jezika. Falinga je tam, da so dolgo časa to imeli za edini normativen jezik in niso upoštevali drugih knjižnih jezikov, ki so nastali na Štajerskem, Koroškem ali Slovenski krajini na Ogrskem. Današnji slovenski knjižni jezik se je izoblikoval le v 19. stoletju in ne v času protestantizma.
Butasta Francka verjetno misli (ali celo trdi), da ne častijo katolikov v Sloveniji. Nedavno so režirali film o velikem slovenskem narodnem buditelju Blaženem Slomšku (Srečen bo čas)
»Druga je laž, da je bil protestantizem kot vera za Slovence pomembnejši od katolištva.«To je njena sramotna in neumna laž. Nihče tega ne reče! Vendar dolgo časa niso hoteli priznati zaslug prostestantizma v slovenski zgodovini, ker so katoliki prevzeli buditeljsko in politično vlogo na Slovenskem in je veliko skrajnih katolikov hotelo zamolčati protestantsko preteklost.
»Zakaj pa nimamo dneva katolištva?« To je spet njena laž, ker se vedno spominjajo Blaženega Antona Martina Slomška, celo še več, dosti več govorijo o katolikih!
»Tretja, in največja, pa je ob današnjem prazniku laž, da je Dan protestantizma državni praznik! Ne more biti. Ne more biti predvsem zaradi tega, ker je v funkciji poniževanja katolištva, prav razdvajajočega poniževanja, ki si ga je do katolikov – že spet skrajno sovražno – privoščila Kučanova mračna, napol že kar sama od sebe propadla, udbovsko partijska drhal, ki nam postavlja leve vlade in nekatere župane največjih slovenskih mest – z enim samim namenom: da bi uničili samostojno Slovenijo.«To je spet samo njena umobolna norija, ampak se s tem ne bom spravljal.
V bistvu: Frančiška Buttolo alias Francka Butala je fašistka. Zakaj? Ima korenine v komunizmu. Hoče namerno zmešati Kučana, protestantizem, komunizem in prekmurščino. V času komunizma, ko so prepovedali rabo prekmurskega jezika v javnosti, so probali to utemeljiti (najti ugovor), da so prekmurščino enačili s fašizmom, madžarizacijo in vsem zlim na svetu.
Poglejmo pa še kaj je pravzaprav revija Demokracija? To je desničarski tabloid (seveda Mladina ali Delo tudi nista drugačna). Leta 2017 je madžarski politično-bulvarski tabloid Ripostodkupil večino revije Demokracije. Madžarski Ripost je eno od glavnih govoril Viktorja Orbána in Fidesza, ki je poklican za osramočenje Orbánovih političnih nasprotnikov z neresnimi, bulvarskimi temami in lažnimi informacijami. Imenujem Ripost po svojih besedah Rifost (fonetično rifošt); fos [foš] v madžarščini pomeni driska.
Na Madžarskem že skoraj vsi časopisi, televizije in spletni portali pripadajo Fideszevi lasti
Tako se bi bilo najboljše oddolžiti fašistki Francki, če bi lahko dosegli avtonomijo v Prekmurju. Potem bi pa spet lahko blatila bivšega predsednika, da je omogočil prekmurski separatizem (ker petstoodstotno ne bi vedela kaj je razlika med avtonomijo, samostojnostjo in separatizmom 😉). Ampak, če bi dobili avtonomijo (predpostavljajmo) od SDS (saj je stranka tesno povezana z revijo Demokracija), potem bi verjetno globoko molčala (zaradi partijske discipline 😁).
Menim, da sem nadstrankarski. V času državnih volitev tako oddam svoj glas, da najprej zvagam do koga bi lahko imel zaupanje, čeravno ne bom njegov pristaš. Sem katolik, vendar se mi zdi, da fašistka Francka uresniči Orbánovo načelo (krivo krščanstvo) in takole piše kot eden od njegovih glavnih propagandistov, ki se imenuje Zsolt Bayer. Zaradi njegovih prostaških dejavnosti ga imenujem Zsolt Goebbels.
Žal, se mi zdi, da se zdajšnji predsednik spet tako spravlja s Prekmurjem kot v 90-ih letih 20. stoletja. Janševa stranka je v svojem času dala največ možnosti Prekmurju in prekmurščini (mislim, da se vsi spomnimo registra nesnovne kulturne dediščine), vendar zdaj v partijski reviji Demokraciji blatijo in šimfajo Prekmurce, njihov jezik, kulturo in preteklost. Torej smo v zelo-zelo težavnem položaju…
Nimam nobenega problema z Madžari, vendar nimam rad, ko mi pravijo, da sem Madžar, in sicer samo zato, ker sem se rodil na Madžarskem in imam madžarsko državljanstvo. Takrat meposebno čemeri, ko mi to slovenski rojaki rečejo, ker me tako probajo utišati ali pa diskriminirati.
Podpišem državljansko prisego (2020)
Leta 2019 je ministrstvo za notranje zadeve uradno ugotovilo, da sem upravičen do slovenskega državljanstva kot oseba slovenske narodnosti, sin slovenskih staršev, ki imajo tudi slovenske ali slovensko govoreče prednike.
V naslednjem letu sem prisegal Republiki Sloveniji na Generalnem Konzulatu v Monoštru (zaradi Covid-krize nisem mogel iti v Slovenijo). Od tistega časa sem dvojni državljan, ker sem ohranil tudi madžarsko državljanstvo. Zakaj pa ne? Saj starši živijo na Madžarskem in nisem odpovedal goričkega falajčka pri reki Rabi.
Prisegam na Slovenijo.
Nujno, da napišem kaj je (po mojem) največja sramota cele Slovenije in tudi slovenskega naroda. Ker to niso posamezni primeri, to je običajno s strani mnogo Slovencev, ki živijo v Republiki Sloveniji. In sicer, da slovenski rojaki ne priznajo slovenske pripadnosti zamejskih rojakov, ravno nasprotno, jih imajo za največje sovražnike Slovenije! Ampak zakaj? Pravijo: nimajo slovenskega državljanstva, niso rojeni v Republiki Sloveniji, plačujejo davek tuji državi ipd. Tistim nič ne pomeni, da govorijo ti zamejci slovensko, pripadajo slovenski kulturi in se imajo za Slovence.
V forumu spletne strani sobotainfo je anonimnež domišljavo zatrjeval, da nisem Slovenec in ne smem biti Slovenec, saj sem madžarski državljan. Rojak mora biti le državljan Republike Slovenije. Tudi se sklicuje na wikipedijo, kjer se piše, da sem madžarski državljan. A noče upoštevati, da je omenjeno še slovensko državljanstvo v infopolju kot tudi v članku.
Vse to dela ta anonimnež, da me diskriminira in šimfa, rekoč, da izraža svoje mnenje in kritiko! Vendar njegovo vedenje prekrši mejo. Imam vso pravico in vzrok ne samo do slovenstva, ampak tudi do tega, da me ne pravijo za Madžara, saj nisem Madžar. Slovenec sem, hočem živeti kot Slovenec, slovensko (prekmursko) govoriti ipd. Zdaj me pa užalijo, ta užalitev pa prizadene mojo narodno pripadnost. Kar pa je najbolj absurdno in sramotno, da me užali in šimfa rojak.
Med 2002 in 2008 je bila koalicijska vlada socialistov in t. i. svobodnih demokratov (liberalcev) na Madžarskem. Zveza svobodnih demokratov (SZDSZ), ki ni imela skoraj nobene opore s strani ljudstva, se je oglaševala kot zvesta branilka demokracije, ki se bori proti izrivanju, razlikovanju, šovinizmu, fašizmu, rasizmu ipd. Ki niso se strinjali z njimi, so jih člani stranke blatili, obrekovali in imenovali za fašiste, šoviniste ipd. Tudi so izjavili, da se je obvezno strinjati z njihovimi ugotovitvami, drugače tisti, ki se ne strinjajo, so tudi fašisti, šovinisti, ksenofobi ipd. Niti skinhedske skupnosti niso bile tako nestrpne kot Zveza svobodnih demokratov. Ta stranka, ki je bila koruptna, kakor da bi hotela destabilizirati madžarsko družbo. Svobodni demokrati so bili zelo škodljivi, poleg tega so namerno zaostrili romsko-madžarsko nasprotje. Svoje krivde so seveda pripisali Viktorju Orbánu, vendar so s tem dosegli, da so jih ljudje zasovražili, kar je leta 2010 močno prispevalo k Orbánovi siloviti zmagi na volitvah. Od tistega časa je Fideszev diletantizem zamenjal diletantizem svobodnih demokratov.
To ni bila prva priložnost, niti ni bila najhujša. Poleg tega niso samo mene užalili.
O tej nesmisli pripoveduje film bosanskega režiserja Bahrudina ČengićaMali vojnici (Mali vojaki) iz 1967. Otroci in mladoletniki, ki so žrtve nasilja druge vojne, se poenačijo s skrajno komunistično ideologijo in posilstvom. Njihova obsedenost, da uničijo vse, kar je nemško, ker so Nemci enaki nacizmu in fašizmu. Zanimivo, da so dovolili napraviti tak film v socialistični Jugoslaviji.
Pred mnogo-mnogo leti (tudi na strani sobotainfo) so označili Slovence na Madžarskem s kljukastim križem: Slovenci pri Rabi, tamkajšnji prekmurski rojaki kot državljani Republike Madžarske so pripadniki nacizma po tem umobolnem mnenju. Objavo so odstranili, zato je več ne najdemo. Kljub temu sem slišal drugje podobne izbruhe proti zamejskim Slovencem.
Po teh trditvah so npr. rabski Slovenci krivi gospodarskih težav v Prekmurju, ker jih slovenska vlada podpira, ne da bi porabila tisti denar za Prekmurje.
Na pamet mi pride ta propagandni plakat nacistov, ki spodbuja ljudstvo, da iztrebi invalide in dolgotrajno bolne rekoč: 6000 RM (Reichsmark) kostet dieser Erbkranke die Volksgemeinschaft auf Lebenszeit. Volksgenosse, das ist auch Dein Geld (prevod: Ta invalid košta 60 tisoč rajških mark za narod za svoje življenje. Tovariš, to je tudi tvoj denar).
Torej ti širokoustneži »pravi Slovenci«, ki blatijo rojake rekoč, da so fašisti in nacisti, ker živijo v sosednjih državah, govorijo isto kot ta nizkotna nacistična propaganda. Pa isto delajo v filmu Mali vojnici.
Podelo obrekovanje pa je obvezno sprejeti na podlagi svobode govora! Rečejo ti. Verjamem v svobodo govora, vendar taka izražanja, sovražni govori, neumnosti z vsako svojo črko poteptajo načelo svobode govora!!!
Vse ima mejo. Zato so sprejeli zakone o kaznivosti zanikanja holokavsta, zaman se sklicujejo na svobodo govora.
Jaz odgovarjam za svoje besede, medtem ko drugi anonimno hujskajo Slovence v matični domovini proti njihovim rojakom v zamejstvu. Brez zadržkov izrečem, da so ti anonimneži podgane, proti katerim je treba nastopiti.
Koroški Slovenci so pripovedovali v televizijski oddaji Rojaki, da včasih poniževalno ravnajo z njimi slovenski rojaki v matici. Sicer jih imajo za tujce, govorijo jim nemško ali angleško, čeprav se ti Korošci trudijo govoriti slovensko in hočejo ohraniti svojo slovensko narodno zavest.
Odkod je pa to sovraštvo proti zamejskim Slovencem? Seveda ima korenja v socialistični Jugoslaviji. Socialistični vladarji so zatajili zamejce sklicujoč se na internacionalizem. Tako so učili ljudstvo, da bi bili zamejci nepotrebno breme za matico. Naivno ljudstvo je temu verjelo, medtem ko so drugi, ki so bili podleži pristaši političnega sistema, tudi hujskali in še vedno hujskajo proti zamejskim rojakom, ki nikoli niso mogli odločiti o svoji usodi. Drugače je to značilno skoraj v vseh postkomunističnih državah.
Tu si je Türkmenbaşy všeč v videzu »pravega, domoljubnega« Turkmena. Drugače je Orbán tudi zelo podoben Türkmenbaşyju, kar se tiče notranje politike
Turkmenija v Srednji Aziji se je osamosvojila leta 1991 od Sovjetske zveze. Prvi in hkrati tudi doživljenjski predsednik je nastal Saparmurat Nijazov (u. 2006). Ta diktator (ki je bil tak velik norc, da je to smešno) se je poimenoval za Türkmenbaşy (oče Turkmenov) in sledil Stalinovi smeri. Nikakor se ni ukvarjal z usodo zamejskih Turkmenov. Veliko Turkmenov se je izslelilo iz Srednje Azije po začetku ruske oblasti. Dosti jih se je naselilo v Osmansko cesarstvo (deloma v današnjo Sirijoin Irak). Čeprav so ti Turkmeni pozabili turkmenščino, vendar so ohranili svojo zavest in kulturo. Islamska država pa grozi tem Turkmenom (kot tudi Kurdom, kristjanom in drugim verskim ali etničnim manjšinam). A Nijazovi nasledniki v Turkmeniji so ostali na Türkmenbaşyjevi poti, zato ne bodo dobili nobene pomoči iz matice.
Največ rojakov, zlasti ki me osebno poznajo, imajo me za Slovenca in se veselijo, da hočem ohraniti svoje slovenstvo. Malo je število hujskačov in sovražno govorečih, ampak so sposobni velikokrat zmotiti dušo preprostih ljudi.
V Vestniku sem bral lep intervju s prekmurskim rojakom umetnostnim zgodovinarjem dr. Janezom Balažicem, ki je zelo lepo rekel, da ima panonski kraj svoj genius loci (to je duh kraja). Hkrati pa je ugotavljal, da v Prekmurcih falí drža homo politicus (osebnost javnega/političnega življenja). Priznal je, da tudi on sam tega prepričanja nima, da bi prevzel neko vodstveno vlogo in stvari peljal naprej.
Apostol Slovenske krajine: Jožef Smej.
Mislim, da ima gospod Balažic le deloma prav. Res, da nismo precej ambiciozni ljudje, čeprav smo zelo sposobni. Bili so in danes tudi so ljudje, ki so zelo vrli, nadarjeni. Nekoč sem napisal, da falí le ustrezna motivacija za Prekmurce. Korejci pravijo, da ni nemogočega, vse je možno uresničiti. V Južni Koreji so uresničili v pozitivni smeri, a v Severni pa v negativni.
Severna Koreja je najbolj zaprta država na svetu. Ljudstvo trpi lakoto, gospodarstvo je nerazvito, diktatura pa je grozno neusmiljena. Kljub temu imajo atomska orožja. Kako je to možno? Ker so oni tudi Korejci in strašno odločni. Obstaja v Severni Koreji poseben državni oddelek, ki z najbolj nizkotnimi načini priskrbi dolarske milijarde za severnokorejsega nuklearnega oboroževanja. Ta oddelek se ukvarja s trgovanjem mamil in ljudmi, tihotapljenjem orožja, ponarejanjem denarja, pošilja gastarbajterje v tujino (ki so v resnici zakrinkane suženje komunistične strahovlade), zlasti na Kitajsko ali Rusijo. Poleg tega ima še legalne biznise, ker upravlja luksuzne restavracije tudi na Kitajskem in Rusiji, kjer večkrat naredijo davčno prefrigo, da dobijo čim več penez.
Revščina Severne Koreje.
Ali se naj vrnimo v Slovensko krajino. Zato ima gospod Balažic samo deloma prav, ker položaj, o katerem govori, velja za zdajšnje Prekmurje. Ko se je začela zbuditi narodna zavest Slovenske krajine, so nastopile sposobne osebe. Vsi poznamo Jožefa Klekla st., ki je probal dosegati tudi v kraljevini Jugoslaviji avtonomijo za Prekmurje. Vendar je zastajal. Kar je res, je res, da je bil Klekl protisloven in nepremišljen človek, toda ni bil svojat baraba kot nekateri drugi, ki so za svoj hasek brezpogojno postregli višji oblasti (Hartner, Mikola, Kranjec in mnogo drugih).
Jožef Sakovič.
Verjetno je bil najbolj pošten in najbolj moder človek cele Slovenske krajine VadarčarJožef Sakovič, ki žal v politiko ni šel. Tudi je bil človek poln modrosti Franc Ivanocy ali pa križevski luteranski duhovnik Ivan Berke ter bodonski fararKarel Šiftar.
Žal nikoli ni sprejel političnih nastopov Jožef Smej, ki je nedavno umrl. Ker sem ga poznal sem prepričan, da lahko bi bil prikladen in vreden vodja naše Slovenske krajine med Muro in Rabo.
Odkod je pa ta zastajajoč položaj? Mislim, da so od druge vojne in še tudi po osamosvojitvi zelo veliko delali, da bi razdirali Prekmurje, in sicer večinoma zaradi sebičnega namena, da se všečkajo višjim: uničijo svoje rojake, da naj to priča o njihovi zvestobi, višji pa jih nagrajujejo za to.
Karel Šiftar.
Ne bom povedal kdo so bili ti ljudje, samo toliko, da jih še danes obožujejo, imajo jih za največje Prekmurce (in tudi največje Slovence!), čeravno niso naredili ničesar pomembnega niti za slovenstvo.
Bilo je pa v zadnjih časih nekaj pozitivnih sprememb. Na rabskem goričkem kraju so dokončno odstranili osebo, ki je več kot trideset let veliko delala, da zaostri prekmursko-porabska nasprotja. Njeno dejanje ni prineslo nobenega napredovanja za rabski gorički kraj, samo ga je hotela oblikovati po svoji mili volji. Ta oseba je seveda zdaj strašno besna. Tudi ima svoj blog, kjer vse žali kogar koli more (tudi mene). Včasih je res smešno brati njene izbruhe 😃 Čeravno piše včasih tudi resnice, zlasti o negativnostih v Porabju (oziroma v porabskem šolstvu), samo pozabi omeniti svoj prispevek za to slabo (in sicer katastrofalno) stanje. V svojih časih ni bila sposobna izobraževati porabske pedagoge za poučevanje slovenščine (o tem lahko priča mnogo drugih ljudi 😉), dasi zdaj ona je mantrnica, junakinja in borka slovenstva v Porabju. Prepričana je, da Porabci nimajo nič skupnega s Prekmurci, ampak so Prekmurci njihovi sovražniki in tudi obratno. Nadaljevala je isto kot v komunistični diktaturi: takrat so preganjali naše Slovence na Madžarskem ali pa so strašili njihovo božno dušo, da onstran granice ne govorijo »vendsko,« ampak so vsi hudi titoisti, ki v noči pridejo preko granice zažgati hiše in ukrasti živino iz hlevov.
Kako je mogla ta oseba delati v Porabju, in sicer v visokem položaju? Enostavno: je še vedno imela neupravičeno prednost tudi po osamosvojitvi. Vlade friško osamosvojene Republike Slovenije niso se precej brigale za Prekmurje, niti za Slovence na Madžarskem. Torej ni bilo važno, da najdejo prave rešitve za probleme.
Bela Obal, po rodu je bil iz Cankove. Bil je komisar ogrske vlade po prvi vojni. Delal je za to, da bi ostala Slovenska krajina del Ogrske, ampak ni delal zoper svoje slovenske rojake! Torej ni bil madžaron. Sprejel je načrt slovenske avtonomije in verjetno on bi bil vodja Slovenske krajine na Ogrskem (torej ne Klekl).
Tako so pa naredili prevelike škode Slovenski krajini tudi po osamosvojitvi. In smo se še komaj izkopali iz te temne dobe. Res spet se zanimajo za prekmurski jezik in se počasi oživlja prekmurska zavest, a potrebno je še dosti časa.
Gvišno bi me vprašali, ali bi imel take ambicije (ali sem homo politicus)? Mogoče. Toda nimam sanjarjenja o oblasti. Vendar, če je nujno lahko bi sprejel tako nalogo. Veliko jih pozna mojo skupino na Facebooku, ki je za prekmursko avtonomijo. Toda, ker sem bil pobudnik skupine, ne pomeni, da jaz bi bil »predsednik« morebitnega avtonomnega Prekmurja 🙂 Lahko bi bila druga, sposobnejša oseba za vodstvo.
Trenotno pa ni druge možnosti, da sam probam vzdrževati zadevo prekmurščine in združitve rabskega goričkega kraja (Porabja) s Prekmurjem.
Nedavno sem našel luštno poučno zgodbo v starem prekmurskem učbeniku puconskega školnikaŠtefana Lülika iz leta 1833, ki je ostal v rokopisu. Objavim jo tudi tukaj, ker ima veliko današnjih ljudi značajsko napako, da hočejo takoj kakšen izid, hasek ali prednosti ter ne delajo za prihodnost.
Joško je trdno rad meo sad: zato je on vu očinom ogračeci sadoveno pečje sadio. Eto zaglednovši oča, ga je pitao: Ka tou delaš? Sadim sadoveno pečje, da tim več sada dobimo, je odgovouro Joško. Čedno činiš moj sin, je pravo nadale oča: Ali dugo de tebi na té sad čakati; ar mogouče tou, kaj ešče za dvajseti lejt nede rodílo ono. Na eto je Joško malo žalosten gratao, ali dönok svojemi oči etak čedno odgouvoro: Nemaram, či bom gli dugo mogao čakati, naj li dönok v starosti mojga vezdašnjega trüda sad vzeti morem.
Prispodobno na vekše v toj kesnoj starosti deci k haski slüžijo i ona včenja, štera se je ona v malosti svojoj vu šolaj navčila.
Izvirna zgoda v Lülikovem učbeniku.
Tudi jaz ne bom uživala morebitnega sadu svojega dela. Ampak to ni moj cilj. Vsekakor je tudi možno, da sem naiven...
V zborniku Mi vsi živeti ščemo, ki so ga objavili po 100. obletnici priključitve Prekmurja k matici, so me tudi omenili, ker sem objavil članek v Vestniku potem, ko sem slišal, da so Madžari »dokazali« o rabskih Slovencih, da menda gospodarsko gravitirajo v madžarske dele (to sem slišal iz ust nekaterih, vendar vem, da je drugače rekel Douglas Johnson). Tudi tukaj sem omenil krivico Matije Slaviča. V zborniku, v razpravi Bratje po jeziku: jezikoslovno-zgodovinski pogled na priključitev oziroma združitev prekmurskih Slovencev menijo o mojih pripombah, da je razpravljanje o tem že brezpredmetno in povsem nepotrebno (str. 574). Žal, tega ne verjamem.
V Evropski zvezi nočejo več nobenega preoblikovanja državnih granic. Tudi v omenjeni razpravi pišejo, da je bila samo leta 1919 realnost za to (oziroma za vzpostavitev novih držav). Pravzaprav tudi jaz ne bi hotel nobene spremembe glede državne granice, saj bi lahko imeli druge in boljše možnosti. A zdaj je velika stiska nad Evropo.
Čeprav ni velika naša Slovenska krajina, gorička rabska pokrajina (Porabje) pa je tudi zelo-zelo mala drobtina. Nimamo rudnih bogastev, nimamo strateške pomembnosti, kljub temu je naša usoda spet na kocki. Ali bo izgubljeno rabsko območje spet zaprto? Kar lahko pomeni, da se deloma tudi Prekmurje izolira.
Pred kratim je bil smešen dogodek: 17. oktobra sta se srečala Vladimir Putin in Viktor Orbán v Pekingu. Vemo, da je izdan proti ruskemu predsedniku mednarodni nalog za prijetje, zaradi tega noben predsednik iz Evropske zveze ne bi srečal Putina, samo Viktor Orbán, saj on je Putinov kvazi zaveznik.
Tudi v Sloveniji obožujejo Orbána, čeprav ničesar ne vejo o njem in njegovi vladi. Kako zapušča vrastvo in šolstvo. Da je megaloman, ki da zidati za milijarde stadione vsepovsod na Madžarskem kakor tudi je Enver Hodža dal zidat več tisoč bunkerjev v majhni Albaniji. Ne vejo kakšni diletanti so postavljeni na najvažnejše položaje, da naj se ne zdi nihče pametnejši od predsednika. Ni treba znanja ali izkušnje, ampak brezpogojna podvrženost. Na Madžarskem cveti korupcija in tudi nepotizem. In kar je strašno gnusno: lahko se rešiš kazni, če si Fideszev pristaš (ali pa boš vsaj manj kaznovan). Drugi pa za nekaj grošev dobijo dolga leta v ječah.
Na Madžarskem je zakrinkan kult osebnosti. Fideszeva vlada se rada baha pred ljudstvom, da je Madžarska pod Orbánovim vodstvom regionalna velesila, ki zapoveduje sosednjim državam (tudi Sloveniji). Fidesz ima drzno zunanjo politiko in licemersko poučuje Evropsko zvezo (seveda z moskovskim vetrom za svojim hrbtom). Hkrati tudi zahteva čim več denarja od Bruslja (v prekmurščini Brüsel), vendar noče upoštevati mnogo pravil Evropske zveze.
Milijardi za stadione: ker Orbán obožuje nogomet.
V zadnjih časih je nastala gospodarska kriza na Madžarskem: upada kupna moč madžarskega forinta, podražitev, brezposelnost itn. Vendar lahko prepriča Fideszeva vlada lahkoverne volivce, da so krivi ukrajinska vojna, Evropska zveza, migranti, George Soros ali zunajzemeljska bitja. Četudi nimajo takih problemov v Sloveniji, Hrvaškem, Slovaškem, Romuniji ali Srbiji, torej je madžarska vlada nesposobna, ampak to ne bo nikdar priznala.
V zadnjih časih se Orbán pretvarja, da je Madžarska »mirovna, arbitražna« velesila. Kljub temu še vedno ni miru. Hkrati je nedavno ustanovil fabriko orožja v Zalaegerszegu in si prizadeva povečati število vojakov v vojski (brez uspeha).
Kamor koli greš v Albaniji: povsod so bunkerji...
Doslej so madžarska diplomacija (ki je bila prej vedno agresivna zlasti proti Bruslju) in Fideszevi propagandni mediji molčali o pekinškem srečanju. Ampak je ruska državna agencija Ria Novosti objavila posnetek o tem srečanju. Viktor Orbán, ki je popolnoma pooblaščen vladar Madžarske, neomajen junak, pogumen kristjan, najbolj pameten človek na svetu ipd., zdaj sedi pred Putinom kot okorna in nemočna gousenca. Lahko vidimo, da je Orbán stresen, čeprav bi lahko klical ruskega predsednika na odgovornost. Izdali so namreč nove učbenike zgodovine v Rusiji, v katerih predstavijo madžarsko revolucijo 1956 kot fašistični upor. Prej je namreč Fidesz vedno bojevito »branil« spomin te revolucije in si jo poskusi tudi prilaščati!
Politični strokovnjak András Rácz je ugotovil, da je Putin namerno ponižal Orbána. Ria Novosti pa je zaradi tega spravil na dan ta posnetek, da predstavi Madžarom in celemu svetu, da je Orbán malovreden sluga Rusije: zadnji za zadnjim. Ruski predsednik ga seveda izkorišča zoper Evropsko zvezo, ampak bolj računa na Belorusijo ali Srbe.
Madžarska venomer vloži veto zoper odločbe Evropskega parlamenta, s katerimi probajo evropski politiki sankciorati ruske velikaše. Tako so Madžari preprečili, da zaplenijo v Zahodni Evropi premoženja (palače, vile, luksuzne ladje) moskovskega patriarha Kirila I., ki je gorečen podpornik Vladimirja Putina in hujskač ukrajinske vojne.
Ali ima to kakšno posledico na Madžarskem? Ne. Ne zahtevajo npr. odpovedi od vlade. Verjetno tudi Fideszevi pristaši želijo to poniževalno podrejenost pod Putinovo Rusijo, drugi ljudje pa, ki niso Orbánovi pristaši, so v ciničnem mrtvilu. Ker ni druge možnosti na Madžarskem, ni namreč močne opozicije in še vedno nastopajo člani bivše vlade, ki je bila tudi koruptna in nizkotna.
Torej smo v veliki stiski. Orbán ne bo uresničil HUXIT-a, saj on in njegov krog strašno rad ima denarje. Vendar je okrepil madžarski evroskeptizicem s svojo koristoljubno politiko. Tisti majhen krog volivcev, ki mu zagotavlja večino v oblasti, ker drugi ne grejo h glasovalnim skrinjicam, verjetno že hlepeče čaka čas, ko bo Madžarska avtonomni obmejni kraj Federacije Rusije, ne da bi bila suverena država članica Evropske zveze.
Orbánov bodoči naslednik: Péter Szijjártó (ni Slovenec! Tisti je Antal Rogán!)
Orbánov naslednik na predsedniškem stolu bo verjetno zdajšnji minister zunanjih zadev Péter Szijjártó, ki je prismojna oseba pasje zvestobe. Ker ni pameten, zato bo lahko Orbánov naslednik. Poleg tega se hitreje vdaja vplivom.
Morda se je Orbán zato bojeval pred Putinom, ker je videl, kaj se je zgodilo s Prigožinom, ki se je uprl Kremlu. Prej se je uklonil tudi ruskemu ministru zunanjih zadev Sergeju Lavrovu! (Predsednik ministru zunanjih zadev!) Kaj pa bo delal ta revež Szijjártó?
Opomba: nihče ne misli, da je Szijjártó prekmurskega porekla, ker živijo tudi v Prekmurju nosilci priimka Sijarto (bil je pomemben prekmurski pisatelj Štefan Sijarto na koncu 18. in začetku 19. stoletja). Sicer prekmurski priimek Sijarto je madžarskega porekla.
Najslabša možnost, da bo neka skrajna stranka prevzela oblast na Madžarskem, ki bi absolutno postregla Rusijo. Orbán je namreč pomagal skrajni stranki Mi Hazánk Mozgalom, da dobi mandate v državnem zboru. Cilj je bil razdeliti opozicijske stranke.
Naslovnica molitvenika Štefana Sijarta, ki je res veliko delal na hasek (v korist) Slovencev med Muro in Rabo.
Orbánove vlade ne brigajo možne posledice. Le trenutna korist. Orbán je breznačelen in licemerski. Odhajajoči poljski predsednik Jarosław Kaczyński, ki je čeprav sledil podobni smeri kot Orbán, se je strinjal tudi z opozicijo, da se ne smejo ravnati po Kremlu. Orbán, ki po celem svetu poudarja svojo zavzetost za krščanstvo in odpor do komunizma, se pajdašiva s Kitajsko in je madžarska diplomacija aktivno podpirala Azerbajdžan zoper Armenijo.
V 4. stoletju je nastala v Armeniji uradna vera krščanstvo. Seveda je novi Fideszev (psevdo)znanstveni inštitut izmislil, da so bili že nomadski Ogri kristjani, čeravno so bili trmasti pogani tudi po ustanovitvi Kraljevine Ogrske.
Ko so poimenovali na Slovaškem Madžara Lajosa Ódorja za začesnega predsednika Orbánova vlada ga je sovražno gledala. Toda na novih volitvah je spet zmagal Robert Fico, ki hudo sovraži Madžare. V prejšnjih letih je namerno zatiral madžarsko manjšino na Slovaškem.
Kaj je naredila Orbánova vlada, ki licemersko poudarja svojo madžarsko rodoljublje in zavzetost za zamejske Madžare? Navdušeno je čestitala Ficu za zmago nad Ódorjem.
Orbánova mirovna velesila oziroma Péter Szijjártó ni izglasoval odločbe Generalne skupščine Združenih narodov, ki bi priganjala k mirovnemu pogajanju v pojasu Gaze.
Kakor sem rekel: smo v veliki stiski. Prav zaradi tega razpravljanje o preteklosti v zvezi z granico ni brezpredmetno in nepotrebno. Lahko, da smo majhen narod, vendar nam (zlasti v rabski pokrajini Goričkega) ne falí, da se vrne stari položaj ter izgubimo članstvo v Evropski zvezi in pripadnost schengenskemu pasu.
