Vladika Slovenske krajine

Vladika je bil nekoč nadškof pravoslavnske cerkve v Črni gori, ki je bil hkrati vladar tale balkanske države. Naziv je podoben knezoškofu.

Njegova svetost, papež Frančišek (ki zelo rad ima našo potico) je premestil škofa Petra Štumpfa in ga poimenoval za koprskega škofa. Ljudje različno ocenjujejo Štumpfovo škofovanje v Prekmurju. S tem se nočem baviti, ker me zdaj zelo skrbi ali bo imela škofija (püšpekija) novega škofa ali bodo nas združili z mariborsko nadškofijo?

Jorge Bergoglio je imel dobre stike s slovenskimi emigranti v Argentini, med katerimi so bili tudi Prekmurci iz Bogojine.

Nekoč so madžaroni na Avstro-Ogrskem obtožili Franca Ivanocyja separatizma, da hoče ustanoviti posebno škofijo v Slovenski krajini med Muro in Rabo, ki bi imela sedež v Murski Sobiti in tudi k tej škofiji namerava priklopiti sosednje hrvaško Medmurje (želim pripomniti, da je bila ta ideja krasna, samo ne vem ali je bila res, ker so madžaroni radi obrekovali rodoljubne Slovane z vsemi možnimi izmišljotinami).

Gledam mnenje o Štumpfovi premestitvi in veliko jih pravi, da boljše bi bilo Prekmurje spet priključiti k mariborski nadškofiji, ker Prekmurje nima nobenega haska, da ima svojo škofijo ipd.

Ta mnenja zrcalijo tisti značilen hlapčevski občutek, ki je verjetno podvrsta zloglasne psihične težave manjvrednostnega kompleksa. Ta občutek je značilen na celem Slovenskem, toda je najbolj značilen pri nas med Muro in Rabo. Pri nas ničesar ni treba! Seveda! Ne škofije, ni šole, bunte, naj se podredimo večvrednemu centralizmu in naj počakamo, dokler ne bodo nam metali kaj drobtinja iz prestolnice, da ne bomo umrli od glada.

Potem, ko so že začutili apatični rojaki kaj je odrinjenost (ker toliko ne dobimo, kar je manj tudi od velikega nič), se lahko spet pritožujejo, da zelo slabo gre ubogemu Prekmurju.

Problem pa ni to, da imamo škofijo, ali imamo prekmurščino in posebnost znotraj slovenskega naroda. Problem je to, da smo prepuščeni usodi in nimamo dobrih pastirjev, ker so Smej, Ivanocy, Feri Küzmič in drugi že davno spomrli. Ljudje so v brezčutnosti, krivijo druge za slabo, vendar nujno bi bilo venomer delati in se boriti. To je namreč življenje.

Naša Slovenska krajina je majhna. Ne najdemo talenta v vsakem grmovju. Ampak so naši Prekmurci dobri in vrli ljudje, lahko naredijo več, samo jih je treba motivirati! Motivacije pa lahko dajo taki ljudje, ki so podobni Smeju.

Bratonski pil. »Hrvaški Kristuš« – tale znamenja so namreč značilna na Hrvaškem

Načel sem misel, da bi trebalo iskati kandidata za sobočkega škofa v Medmurju ali Varaždinu, kolikor ni drugega iz Vzhodne Slovenije, saj je po mojem najbolj smiselno, če je panonski človek na čelu prekmurske škofije. Čeprav poreklo brezpogojno ne zagotovi, da bo tak človek tudi dober pastir. A menim, da bi Panonec mogel bolj razumeti Panonca. Ne pozabimo, da smo imeli nekoč veliko duhovnikov in učiteljev hrvaškega porekla, ki so naredili veliko uslug našemu kulturnemu in narodnemu razvoju.

Meni je žalostno, da škofija ni precej za zadevo prekmurskega jezika, s tem pa samo bolj in bolj utrjuje zablodo, da je prekmurščina samo protestantski jezik. Seveda se je posrečilo (malo žmetno) dosegniti pri škofiji, da izda cerkveno dovoljenje (lat. imprimatur) za natis novega prekmurskega molitvenika. A kaj bo potem, če bodo slučajno poimenovali človeka (morda iz Osrednje ali Zahodne Slovenije), ki bo popolnoma proti prekmurščini? Seveda lahko bi bil tudi Panonec protivnik prekmurskega jezika.

Drugo pa je to, da tu je vprašanje prekmurske avtonomije. Saj je sobočka škofija že zdaj lahko vogelni kamen prekmurske avtonomije, saj ima Prekmurje svojo cerkvenoupravno enoto.

Torej je edini problem, da ni prikladnega pastirja. Če bi bil sobočki püšpek Jožef Smej, bi lahko bil tudi vladika Slovenske krajine. Vem, da je ta nazor bolj katoliški in nočem razžaliti protestantskih rojakov. Vendar so oni tudi zelo spoštovali velikega Smeja, ki je z občudovanjem spoštoval protestantizem in Štefana Küzmiča, ki ga je imel za predhodnika ekumenizma.

Pokojni evangeličanski püšpek Geza Erniša in zdaj že bivši sobočki püšpek Peter Štumpf

V današnjih časih je nujno ločiti cerkev in politično oblast, vendar sem že rekel, da je naša Slovenska krajina majhna. Če bo vsaj en talent, ki je res velik talent, mora prevzeti veliko drugih nalog.

Bog je za posebno ustvaril slovenstvo med Muro in Rabo, hkrati tudi za majhno. Toda maličkost ne pomeni, da smo manjvredni. To so govorili samo madžaroni in drugi sovražniki ter nevedneži, ki so bili včasih tudi naši rojaki.