Kaj lahko rečemo po državnozborskih volitvah na Madžarskem? Bilo je očitno kaj bo končni izid. Toda je prihodnost mračna zaradi nepredvidljive in samovoljne politike Orbánove vlade.
Na Slovenskem enkrat obožujejo Viktorja Orbána, drugič pa s strahom navdajajo ljudi, da bo prišel »podjarmiti« Slovenijo. Seveda vsi pretirajo.
Orbánova vlada je skupnost visokonosnih in zahrbtnih ničvrednežev. V zadnjih 30 letih so velikokrat spremenili svoje obraze. Bili so rejenci George-a Sorosa in danes lahko vidimo njihovo »hvaležnost« do tega velikaša: v celi državi lepijo plakate ter napolnijo televizijo in internet s sovražnimi reklamami o Sorosevi »svetovni zaroti«. Ne pretiram, ko pravim, da je uspelo zmotiti glavo ljudstva: danes je vsakega problema (tudi slabega vremena) kriv George Soros.
Orbánova stranka je lahko pridobila absulotno večino na Madžarskem zaradi diletantskosti prejšnje vlade pod vodstvom Ferenca Gyurcsánya. Tudi je Gyurcsány muhast butec, ki je hkrati svojeglav in nadut. Nikoli ni hotel priznati svojih krivic in trmasto vztraja pri svojih nesmiselnostih. Podoben je duševno motnim afriškim diktatorom, ki so jih čeprav odgnali iz svojih držav, ampak se probajo in probajo vrniti v politiko, ker so v svetem prepričanju, da jih še vedno radi imajo ljudje. Na Madžarskem je nepopisno sovraštvo do Ferenca Gyurcsánya, ampak tega on noče opaziti. Zato nima madžarska opozicija nobene možnosti proti Orbánovi vladi.
Orbán se z absolutno politično večino vriva na vse kraje: hoče diktirati ljudem tudi v privatnih sferah. Vlada se ne ukvarja s takimi področji, ki so precej važna in v katastrofalnem stanju: to sta pouk in zdravstvo. Razsipajo pa milijarde za prestižne naložbe. Predsednik Orbán in svoji pristaši so namreč megalomani, ker skoraj na vsakem vogalu zidajo nogometne stadione. Orbán nogometni navijač, medtem ko je kakovost današnjih madžarskih nogometašev čisto nič.
Vlada si je všeč kot mučenka ali varuhinja krščanstva. Sem veren človek, ampak se gnusim, ko vidim hinavščino Orbánove vlade. Potrošijo ogromne denarje za obnovitev svetišč (tudi za take cerkve, ki nimajo nobenih problemov, ker so čisto nove stavbe) in gigantične pobožne prireditve, medtem ko so člani vlade in stranke udeleženi pri raznih nizkotnih in umazanih škandalih (seksualne orgije, pedofilija, mučenje žena).
Ljudstvo s svojimi očmi vidi vse te škandale, kljub temu je vera v Viktorja Orbána neomajena. Orbánova propaganda namreč dobro legira nevednost, predsodek in strah. Orbán se naslanja tudi na človeško ošabnost. Že v znanstvenem življenju so izsilili take smernice, da po neverjetnih zamislih konstruirajo še večjo »slavo« madžarskemu narodu, ki menda v svojih genih nosi slavo in odličnost.
Orbánova vlada dominira nad mediji, zaradi tega je na Madžarskem večinoma izginila nepristranskost. Čeprav medijski kanali niso bili nepristranski ni v Gyurcsányovem času, niti prej, toda je v zadnjih 12 letih res nastal totalen medij na Madžarskem, ki postreže vlado in stranko. Na tem področju se je uresničila vrnitev v komunistične čase.
Javni mediji so neverjetno pristranski in neobjektivni. Ne samo obožujejo vlado, vendar ji pripisujejo dejanja in rezultate, ki jih nikoli ni naredila, niti ni dosegla.
Medtem ko je Orbán razglasil različne »osvobodilne vojne« proti Evropski zvezi in Organizaciji Združenih Narodov, tako kot prej, tudi še naprej veselo odčepi finančne podpore Evropske zveze. S tem pa se poveča evroskepticizem in sovraštvo proti zvezi. Če bo nemara Orbánova vlada enkrat odstopila, mogoče pride namesto nje skrajnejša politična formacija, ki verjetno uresniči HUXIT (izstop Madžarske iz Evropske zveze), saj je to že Orbánova vlada hočeš nočeš utemeljevala. Kakor tudi je Gyurcsányov dilentantizem utemeljeval v preteklosti Orbánovo absolutno oblast.
Prej sem govoril o Orbánovi »hvaležnosti« do svojega bivšega podpornika Sorosa. Nekoč je bil Orbán znamenit protiruski politik v Evropi. Zadnjič je v času gruzijske vojne (2008) priganjal evropske države, da se naj združijo zoper Rusijo in Vladimirja Putina. Kadar je Orbán nazaj dobil svojo oblast po volitvah 2010, tudi je spremenil svojo dotedanjo politiko in sledil proruski smeri. Zaradi tega je odpoklical dva ministra za zunanje zadeve, ki nista se hotela bližati Moskvi. Tako je nastal minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó, ki hlapčevsko posluša vse predsednikove besede.
Orbán je veliko pričakoval od zdajšnje ukrajinske vojne: je mislil, da zdaj bo nastal novi svetovni red s središčem v Rusiji in Kitajskem. On pa se lahko pridruži temu redu. Toda se tako zdi, da se vojna zavleče in Putin ni uspešen. Zaradi tega se je Orbán prisiljen umakniti. Trenutno si je všeč v vlogi borca miru (prej je bil še »bojevit Kruc« in »novi Kossuth«). Hkrati je pod trenutnim videzom ohranil prorusko smer. Ljudje naivno mislijo, da je Madžarska t. i. »regionalna velesila«, ki je gospodar teh dogodkov. Bridka resnica pa je to (ki je ne vidijo zaradi velike propagande), da Orbán ni suveren vladar, ampak je sredstvo (trenutno v Putinovih rokah).
V zgodovini so vedno bile države, ki so vodile oportunistične politike; prav tako velesile kot tudi manjše države. Manjšne države večinoma niso se hvalile s tako politiko, dokler Orbánova vlada (zlasti domišljav Péter Szijjártó) na vsak način hlini pred celim svetom, da ima Madžarska zelo veliko moč. V splošnem dajo veljati ti laži na Madžarskem skromni, lahkoverni ljudje.
Zakaj sem to napisal? Ker se bojim posledic te pustolvske politike. Prej ko slej si hinavec mora opeči svoje prste, a kdo bo plačal najvišjo ceno? Kajti je Orbán Putinov pristaš (oziroma njegovo sredstvo za razkrajanje Evropske zveze).
Moj največji strah, da se Madžarska vrne v stare mračne čase: v Vzhodni blok. Ali spet bo izrasla železna zavesa na meji? Če se pa zaustavi evropska integracija, potem rabski del Goričkega (Porabje) spet bo izoliran od matičnega Prekmurja in na vekomaj uhaja možnost, da se Prekmurci naselijo v zapuščene severne vasi, rabski del Slovenske krajine pa bo končno uničen.
Upam, da se ne bo uresničil moj strah. Bolj neutemeljen je namreč tisti strah, da menda Orbán hoče podjarmiti Slovenijo in nazaj priključiti Prekmurje k Madžarski. V zadnjih časih velikokrat slišimo o nakupih madžarske vlade v Sloveniji. Nekateri predpostavljajo, da je to pripravljeni manever za ponovno priključitev.
Pred kratkim sem ustanovil skupino na Facebooku, v kateri člani lahko razpravljajo o prekmurski avtonomiji. Želim pripomniti, da me že zdavnaj zaposluje možnost prekmurske avtonomije. Vemo, da je že Jožef Klekl st. poskusil doseči, da lahko dobi Slovenska krajina avtonomijo ne samo na Madžarskem, ampak tudi v Kraljevini SHS. Nekdo meni, da je v zdajšnjih časih zelo nevarno razmišljati o avtonomiji, saj to bi lahko izkoriščal Viktor Orbán, da bi si Madžarska ponovno pridobila Prekmurje.
Kajti živim na Madžarskem, zato mirno lahko povem, da Orbán nima revizionističnih ciljev. Čeravno v svoji propagandi venomer omenja Trianon in se zmeraj ukvarja z zamejskimi Madžari, kljub temu jih samo izkorišča, v prvi vrsti takrat, ko pridejo državnozborske volitve. V primeru Slovenije pa izkorišča poslovne možnosti, saj vemo, da so bivše vlade vse zadolžile v državi. Ne samo Madžari, ampak tudi drugi tujci nakupujejo v Sloveniji. Cilj je zaslužiti veliko denarjev in ne to, da nazaj priključijo Prekmurje k Madžarski.
Ponovna priključitev je nedonosna za Orbánovo stranko. Ponovna priključitev je doplačilo ter bi povzročala veliko izgubo v luksuznih življenjskih okološčinah Orbánove družine in drugih članov vlade ali stranke.
Toda, če pride ta katastrofa, ki sem jo prej omenil, kaj bo potem? Kdo se bo zavzemal za Slovensko krajino med Muro in Rabo? Kdo bo preprečil nesrečo, da ne bomo živeli spet v izoliranosti?
Ni komentarjev:
Objavite komentar