Včeraj se je spet izbruhnila vojna v Kavkazu med Armenci in Azeri zaradi Gorskega Karabaha, ki je majhna gorska pokrajina na območju Azerbajdžana, ampak so prebivalci armenske narodnosti. Prepir se je začel še leta 1988. Krvava vojna pa je potekala do 1994. Leta 1991 so razglasili samostojnost armenske republike v Gorskem Karabahu, ki jo je priznala samo Armenija.
Čeprav simpatiziram z Armenci in jih podpiram, vendar je nujno upoštevati, da so tudi armenski borci naredili strašne pokole in ubijali veliko nedolžnih Azerov. Toda se bojim, da se bo spet ponovil armenski genocid. Armenska vojska Gorskega Karabaha se je nedavno vdala, vendar nisem prepričan, da se ne bodo besneči blazni azerski nacionalisti divje maščevali nad Armenci.
Z Republiko Arcah je konec!
Že nekaj časa ne vidijo (oziroma redko vidijo) tistega človeka blazneža v Ritkarovcih. Seveda to ne pomeni, da se je pobral, ker še vedno uzurpira tisti velik grünt in druge parcele.
A zdaj tako jezi naše slovenske domorodce in Madžare: vse grünte in parcele je okoli ogradil z ograjo! Napravi si svoj Gorski Karabah, čeprav ta dündek ne more biti tako izoliran kot Severna Koreja. Ali pa so njegovi denarni viri izčrpani in ne more podjarmiti več slovenskih zemljic na rabskem delu naše Slovenske krajine? Zato se izolira, ker mu je že vsak drugi človek (Slovenec in Madžar) nastal sovražnik?
Gorski Karabah se je tudi izoliral v dolgoletnem prepiranju z Azerbajdžanom. Njegovo gospodarstvo je bilo izpostavljeno Armeniji in Rusiji, ki je bila skoraj edina zaveznica Armencov. Tak položaj pa nikdar ne more biti nenehen...
Na Verici je spet na prodaj stara slovenska hiša (glej na sliki). Madžar, ki jo je nekoč kupil, je imel za njo velike načrte. Tako izgleda, da se je naveličal, saj te hiše ni možno obnoviti. Tu je ta grünt in dobro bi bilo, če bi ga imeli Slovenci.
Objavil sem informacijo o tej hiši v svoji skupini na Facebooku. Tudi objavim oglase o drugih hišah v Porabju, ki so na prodaj, da naj vejo Slovenci v Sloveniji (sicer v Prekmurju), kje je možno kupiti grünt na rabskem delu Slovenske krajine, ki pripada Madžarski.
Dobro vem, da Prekmurci niso precej bogati in malo jih je, ki bi kupil grünt na Madžarskem. Videl sem pa intervju z madžarskim zdravnikom, ki ima stran na Facebooku. V družbenih medijih je namreč več skupin, ki poskušajo dan za dnem gostobesedno (in lažno) prepričavati preproste ljudi, da ne bi dali cepiti svoje otroke. Poleg tega krivo sramotijo in grdijo zdravniško družbo. Zaradi tega je ustanovil madžarski zdravnik svojo stran, kjer ustrezno razjasni ljudem resna dejstva in jih točno informira.
Mogoče, da je dejanje tega zdravnika samo boj z mlini na veter. Toda, če on kot zdravnik (izobražen strokovnjak) ne bi to delal, potem se bo izginila ostala trezna pamet v müzgi norij.
Tudi pri nas: Slovenska krajina je majhna dežela. Vendar je pomembna. Ima čudovito kulturo in preteklost. Nimamo vojske junakov, le nekaj poštenih ljudi. Če ne objavim te informacije npr. o hišah in grüntih, ki so na prodaj v Porabju, potem kdo bo to naredil? Čeprav drugi venomer predgajo o domovini, slovenstvu ipd.
Dokler ni druge možnosti samo to lahko delamo.
Samo z lastno kulturo narod obstane.
OdgovoriIzbrišiSe strinjam
OdgovoriIzbriši``Nimamo vojske junakov, le nekaj poštenih ljudi``
OdgovoriIzbrišiDosta našeh Prekmurcov se je borilo v prve svetovne vojne, en Prekmurec je cilou bil vojaške pilot, Štefan Hozjan štere se je boril na dvej frontaj.
Ka se tijče poštenoste se strinjan, naše prednike so nej bli bogataše, skoz so mele bole malo. Rejsan je, ka so naše prednike pred vogrsko vladavino mele veuko kneževino, Velikomoravsko (pa predten Spodnjo Panonijo) al nikdar so nej izvajale vekše tiranije nad drügime narode (kak npr. Turke, Angleže, Arabce... štere so bli imperialiste) Panonija je bla že v 9. stoletje del Evrope ge so Slovane pa Germane sküp živele v sožitje (obstaja več virov o ton)
Lep pozdrav
Nisem mislil, da je ta vojska junakov soldaki (naborniki). Ampak samozavestni Prekmurci, ki naredijo določene korake npr. za avtonomijo ali za Porabje. Malo jih je. Enkrat je rekel primorski Slovenec v Monoštru na neki predstavitvi, da so Slovenci majhen narod. Če nastopi odločen človek (junak), on mora veliko stvari prevzeti, zaradi tega se mora veliko stvari tudi izučiti.
IzbrišiNisem junak, samo razen mene ni drugega, ki bi pritegnil pozornost drugih na take stvari in predstavil alternative. Ne vem katera je najboljša smer. A jaz menim o sebi, da sem nek tak iskalni človek: iščem možnosti in rešitve.
Velik problem naših rojakov, da venomer ponavljajo isto: tega ni možno, tistega ni možno, ničesar ni možno. Včasih imajo Piglet-kompleks. Malo jih je, ki bar riskira. A tisti, ki probajo riskirati velikokrat tudi profitirajo.