»Goubčenca« na kravah (1964)
V Prekmurju še vedno se peljejo ljudje na kolih, ki jih vlečejo konji in krave. Mislijo v Osrednji in Zahodni Sloveniji. V Prekmurju ljudje še vedno živijo med zaostalimi, nerazvitimi kmečkimi okoliščinami, še vedno svetijo z petrolejko in niti iz pripovedovanja ne poznajo interneta. To mislijo v Osrednji in Zahodni Sloveniji.
Tudi je že obvezno takole gledati na Prekmurje in je obvezno Prekmurju ostati na tej ravni, zato je prišel ukaz iz prestolnice, da ukinijo edini raziskovalni zavod naše krajine, Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje.
Spet sem hudo čemeren, kakor sem se razčemeril zaradi sramotnega članka v Demokraciji. Poleg tega me strašno srdi, da nekateri Prekmurci asistirajo temu, rekoč, da je to »najboljša rešitev« za Prekmurje, tudi »z veseljem« sprejemajo. Pravijo, da ne obstaja v tem okolju visokotehnološka raziskovalna oprema. Kaj je? Kaj hočejo reči? Ali mislijo, da bomo iz svojega žepa pokrili stroške in kupili to opremo? Ali so res znoreli ali pa uživajo mamila? Zagotavljajo opremo, ker je bil ustanovljen ta zavod, da naj Prekmurje napreduje.
Začeli so pa iz nič, ampak ta zdajšnja, strašno »čedna« in »pametna« vlada verjetno pričakuje, če danes posadiš sadiko črešnjevega drevesa, jutri naj že lahko trgajo petdeset kilogramov črešnje. Ali so res norlavi v prestolnici? Ali pa je spet treba šparati in to začnejo v Prekmurju?
Ali pa gre ukinitev, da ostane Prekmurje v kmičnih dobah? Da visoko izobraženi naj zapustijo Prekmurje in imajo svojo prekmurščino za nizkotno narečje?
Res, da imamo veliko pomanjkljivosti tudi na drugih področjih, saj poleg visokotehnološke opreme ni delovnih mest za visoko izobražene Prekmurce. Toda bi trebalo to vse zagotoviti in ne misliti: v redu, damo jim toliko milosti, da lahko imajo ta zavod, vendar jutri že zahtevamo petdeset ali sto kilogramov črešnje. Treba je več potrošiti za Prekmurje.
Meni pa izgleda tako, da namerno želijo nekateri, naj se v Prekmurju spet na kolih peljejo ljudje, ki jih vlečejo krave in konji. Spodnesli so to tudi, da se PAZU imenuje Pomurska Akademija Znanosti in Umetnosti, namesto imamo le Pomursko Akademsko Znanstveno Unijo. Gospod Anton Vratuša je z delnim sporazumom dosegel, da naj ne odvzejo Prekmurju tudi te skromne možnosti. Ali naj se zdaj spet zadovoljimo z delnim sporazumom, in sicer s priključitvijo Znanstvenega in inovacijskega središča Institutu Jožef Štefan?
Tisti, ki podpirajo priključitev, menijo, da bi lahko institut s svojo dejavnostjo »generiral« prihod mladih nazaj v Pomurje. To je smešno! Institut Jožef Štefan je v prestolnici, kjer se komaj brigajo s Prekmurjem. To vsi vemo! Zatorej je lahkoverna in malomarna ta misel!
V prestolnici imajo preveč pričakovanja, medtem ko imamo veliko pomanjkljivosti v Prekmurju, a še vedno ta centralistična država sklepa o vsem grošu! Potrebujemo sredstva za napredek, hkrati tudi je treba dati Prekmurcem posebno pravico (avtonomijo), da lahko oni sklepajo o pridobljenih sredstvih.
V naslednjem letu naj samo padne zdajšnja vlada, vendar Bog vari, da premaga opozicija!
