Nekoč je madžarski spletni portal Telex objavil članek o množični depopulaciji podeželskih naselij na Madžarskem. Ta problem pa hudo prizadeva naše goričke vasi pri Rabi (v Porabju). Takrat sem obravnaval možnost ponovne naselitve rabskih vasi, kar po eni strani mora biti dolžnost Prekmurcev, ker je Prekmurje resnična matica slovenske manjšine na Madžarskem.
V mesecu aprilu sem spet bral zanimiv članek na Telexu, ki lahko bi nam predstavil ustrezen vzorec za ponovno naselitev.
Rajka (v nemščini Ragendorf, v gradiščanski hrvaščini Rakindrof) je majhno mesto na Severozahodnem Madžarskem, tik ob slovaško-madžarski meji. V preteklosti je bil nemški trg.
V zadnjih letih se je naselilo veliko Slovakov v Rajko, ki so prišli večinoma iz Bratislave. Slovaška prestolnica je namreč oddaljena samo 21 km od Rajke.
Slovaški preseljenci so lahko kupili poceni stanovanja, medtem ko tudi cene v trgovinah niso visoke na Madžarskem. Potem, ko se je izbruhnila Covid pandemija in so bile večkratne mejne zapore, so se Slovaki v Rajki dali registrirati kot stalni prebivalci v mestu. Danes ima Rajka približno 7-8 tisoč prebivalcev slovaške narodnosti.
Tudi je nastala skupna madžarsko–nemško–slovenska državljanska iniciativa Közösen-Gemeinsam-Spoločne, ki je dosegla, da lahko imajo evangeličani bogoslužje v slovaščini v tukajšnji luteranski cerkvi. Slovaški evangeličanski škof Ján Hrobon jim je pomagal uresničiti to zamisel. Tudi se veselijo madžarski verniki, ki pravijo, da ni bilo toliko vernikov v cerkvi že od konca druge vojne kot zdaj.
Iniciativa Közösen-Gemeinsam-Spoločne je poudarjala, da so danes še bolj važne take vrednosti kot medsebojna strpnost in sporazumevanje, saj lahko vidimo kaj se dogaja v Ukrajini. Zaradi tega so se Slovaki in Madžari skupno spominjali nasilne izselitve Nemcev iz Madžarske po drugi vojni.
Sedaj želijo slovaški katoliki, da lahko imajo tudi oni bogoslužje v slovaškem jeziku v Rajki.
To je spet prepričljiv dokaz, da lahko bi naseljevali prekmurske Slovence v Porabje. Nedavno sem bil prisoten na predstavitvi, ki je bila na Gornjem Seniku. Prišel je na predstavitev ugleden jezikoslovec prof. dr. Hotimir Tivadar iz Ljubljane (po rodu iz Lipovec na Dolinskem).
Na predstavitvi je profesor Tivadar rekel, da se deli današnja prekmurščina ne na tri, ampak na štiri narečja: to so goričko, ravensko, dolinsko in porabsko. Torej profesor ne razlikuje porabskega govora od prekmurščine, ampak ga ima za posebno prekmursko narečje zaradi nekaterih ohranjenih starin, ki so izginile v današnji prekmurščini, ki jo govorijo v Sloveniji.
Pravzaprav so edine razlike ohranjene jezikovne starine, ki tudi niso precejšne (glede na to, da brez težave razumejo Prekmurci madžarske Slovence in obratno), medtem ko ni nobenih razlik v kulturi in nazoru teh ljudi.
A manjka veliko našim uglednim rojakom tisti t. i. »pozitiven« nacionalizem, ki je neka taka močna odločnost, saj ti ljudje, ki so zelo izobraženi, bi morali videti dejanski stan, da ni prave razlike med madžarskimi in prekmurskimi Slovenci kljub govornemu narečju. Razen tega raziskovanja, razprave in tudi ugovarjajoči laiki nikoli ni upoštevajo ob primerjavi prekmurščine s t. i. »porabščino«, da je govor obmejnih goričkih naselij (torej v Martinju, Trdkovi, Čepincih, Budincih in Dolencih) enak govoru madžarskih Slovencev in venomer primerjajo prekmursko narečje madžarskih Slovencev le z narečji v osrednjih prekmurskih krajih. Na podlagi tega vidika bi morali imeti za čisto drugačno narečje (ali jezik) »goriščino«, »ravenščino« in tudi »dolinščino« ali »markovščino«.
Tudi tisti mladi ljudje, ki so po poreklu Slovenci, a govorijo samo madžarsko, so še vedno Slovenci, če pogledamo njihovo osebno mentaliteto ali (morda) moralo. Že sem večkrat govoril o tistih rojakih, ki niso govorili slovensko ali domačega slovenskega jezika (torej prekmurščine), vendar potem, ko se se oženili (ali omožile) z neko Slovenko (ali Slovencem) iz Slovenije, so se spet naučili prekmurski jezik in tudi slovenski knjižni jezik.
Hkrati pa ne pozabimo, da niso se zaradi ideoloških ali narodnih nadlogov preselili Slovaki v Rajko. Na tistem delu Madžarske in v slovaški prestolnici je gospodarski položaj seveda čisto drugačen, medtem ko v naši Slovenski krajini gospodarske neenakosti povzročajo razčlenjenosti podpokrajin, zaradi tega se periferični prekmurski kraji gospodarsko zdrobijo.
Nekateri špekulirajo z rabskimi nepremičninami: delajo to zlasti tisti, ki najprej za smešno nizko ceno kupijo hiše od umirajočih Slovencev, nato jih strupeno drago prodajajo.
Madžarski priseljenci, ki dobijo slovenske hiše, v splošnem jih uporabijo za počitniško hišo. Kajti niti Madžari ne morejo živeti na tem kraju zaradi našega prej omenjenega gospodarskega položaja. Seveda nekateri poskusijo, vendar se malo jih more preživljati na tem kraju, ki je za Božjim hrbtom.
