V zborniku Mi vsi živeti ščemo, ki so ga objavili po 100. obletnici priključitve Prekmurja k matici, so me tudi omenili, ker sem objavil članek v Vestniku potem, ko sem slišal, da so Madžari »dokazali« o rabskih Slovencih, da menda gospodarsko gravitirajo v madžarske dele (to sem slišal iz ust nekaterih, vendar vem, da je drugače rekel Douglas Johnson). Tudi tukaj sem omenil krivico Matije Slaviča. V zborniku, v razpravi Bratje po jeziku: jezikoslovno-zgodovinski pogled na priključitev oziroma združitev prekmurskih Slovencev menijo o mojih pripombah, da je razpravljanje o tem že brezpredmetno in povsem nepotrebno (str. 574). Žal, tega ne verjamem.
V Evropski zvezi nočejo več nobenega preoblikovanja državnih granic. Tudi v omenjeni razpravi pišejo, da je bila samo leta 1919 realnost za to (oziroma za vzpostavitev novih držav). Pravzaprav tudi jaz ne bi hotel nobene spremembe glede državne granice, saj bi lahko imeli druge in boljše možnosti. A zdaj je velika stiska nad Evropo.
Čeprav ni velika naša Slovenska krajina, gorička rabska pokrajina (Porabje) pa je tudi zelo-zelo mala drobtina. Nimamo rudnih bogastev, nimamo strateške pomembnosti, kljub temu je naša usoda spet na kocki. Ali bo izgubljeno rabsko območje spet zaprto? Kar lahko pomeni, da se deloma tudi Prekmurje izolira.
Pred kratim je bil smešen dogodek: 17. oktobra sta se srečala Vladimir Putin in Viktor Orbán v Pekingu. Vemo, da je izdan proti ruskemu predsedniku mednarodni nalog za prijetje, zaradi tega noben predsednik iz Evropske zveze ne bi srečal Putina, samo Viktor Orbán, saj on je Putinov kvazi zaveznik.
Tudi v Sloveniji obožujejo Orbána, čeprav ničesar ne vejo o njem in njegovi vladi. Kako zapušča vrastvo in šolstvo. Da je megaloman, ki da zidati za milijarde stadione vsepovsod na Madžarskem kakor tudi je Enver Hodža dal zidat več tisoč bunkerjev v majhni Albaniji. Ne vejo kakšni diletanti so postavljeni na najvažnejše položaje, da naj se ne zdi nihče pametnejši od predsednika. Ni treba znanja ali izkušnje, ampak brezpogojna podvrženost. Na Madžarskem cveti korupcija in tudi nepotizem. In kar je strašno gnusno: lahko se rešiš kazni, če si Fideszev pristaš (ali pa boš vsaj manj kaznovan). Drugi pa za nekaj grošev dobijo dolga leta v ječah.
Na Madžarskem je zakrinkan kult osebnosti. Fideszeva vlada se rada baha pred ljudstvom, da je Madžarska pod Orbánovim vodstvom regionalna velesila, ki zapoveduje sosednjim državam (tudi Sloveniji). Fidesz ima drzno zunanjo politiko in licemersko poučuje Evropsko zvezo (seveda z moskovskim vetrom za svojim hrbtom). Hkrati tudi zahteva čim več denarja od Bruslja (v prekmurščini Brüsel), vendar noče upoštevati mnogo pravil Evropske zveze.
V zadnjih časih je nastala gospodarska kriza na Madžarskem: upada kupna moč madžarskega forinta, podražitev, brezposelnost itn. Vendar lahko prepriča Fideszeva vlada lahkoverne volivce, da so krivi ukrajinska vojna, Evropska zveza, migranti, George Soros ali zunajzemeljska bitja. Četudi nimajo takih problemov v Sloveniji, Hrvaškem, Slovaškem, Romuniji ali Srbiji, torej je madžarska vlada nesposobna, ampak to ne bo nikdar priznala.
V zadnjih časih se Orbán pretvarja, da je Madžarska »mirovna, arbitražna« velesila. Kljub temu še vedno ni miru. Hkrati je nedavno ustanovil fabriko orožja v Zalaegerszegu in si prizadeva povečati število vojakov v vojski (brez uspeha).
Doslej so madžarska diplomacija (ki je bila prej vedno agresivna zlasti proti Bruslju) in Fideszevi propagandni mediji molčali o pekinškem srečanju. Ampak je ruska državna agencija Ria Novosti objavila posnetek o tem srečanju. Viktor Orbán, ki je popolnoma pooblaščen vladar Madžarske, neomajen junak, pogumen kristjan, najbolj pameten človek na svetu ipd., zdaj sedi pred Putinom kot okorna in nemočna gousenca. Lahko vidimo, da je Orbán stresen, čeprav bi lahko klical ruskega predsednika na odgovornost. Izdali so namreč nove učbenike zgodovine v Rusiji, v katerih predstavijo madžarsko revolucijo 1956 kot fašistični upor. Prej je namreč Fidesz vedno bojevito »branil« spomin te revolucije in si jo poskusi tudi prilaščati!
Politični strokovnjak András Rácz je ugotovil, da je Putin namerno ponižal Orbána. Ria Novosti pa je zaradi tega spravil na dan ta posnetek, da predstavi Madžarom in celemu svetu, da je Orbán malovreden sluga Rusije: zadnji za zadnjim. Ruski predsednik ga seveda izkorišča zoper Evropsko zvezo, ampak bolj računa na Belorusijo ali Srbe.
Madžarska venomer vloži veto zoper odločbe Evropskega parlamenta, s katerimi probajo evropski politiki sankciorati ruske velikaše. Tako so Madžari preprečili, da zaplenijo v Zahodni Evropi premoženja (palače, vile, luksuzne ladje) moskovskega patriarha Kirila I., ki je gorečen podpornik Vladimirja Putina in hujskač ukrajinske vojne.
Na pamet mi pridejo vrstice iz Psalma 110, ki jih zdaj navedem iz stare prekmurske cerkvene pesmarice (1893):
»Pravo je Goszpód Goszpódi mojemi: vszedi na desznico mojo. Dokecs ne denem protivníkov tvoji: za podnogálnico nogám tvojim.«
A zdajle niso položili neprijatelja za podnogalnico, vendar svojega lastnega zaveznika.
Ali ima to kakšno posledico na Madžarskem? Ne. Ne zahtevajo npr. odpovedi od vlade. Verjetno tudi Fideszevi pristaši želijo to poniževalno podrejenost pod Putinovo Rusijo, drugi ljudje pa, ki niso Orbánovi pristaši, so v ciničnem mrtvilu. Ker ni druge možnosti na Madžarskem, ni namreč močne opozicije in še vedno nastopajo člani bivše vlade, ki je bila tudi koruptna in nizkotna.
Torej smo v veliki stiski. Orbán ne bo uresničil HUXIT-a, saj on in njegov krog strašno rad ima denarje. Vendar je okrepil madžarski evroskeptizicem s svojo koristoljubno politiko. Tisti majhen krog volivcev, ki mu zagotavlja večino v oblasti, ker drugi ne grejo h glasovalnim skrinjicam, verjetno že hlepeče čaka čas, ko bo Madžarska avtonomni obmejni kraj Federacije Rusije, ne da bi bila suverena država članica Evropske zveze.
Orbánov naslednik na predsedniškem stolu bo verjetno zdajšnji minister zunanjih zadev Péter Szijjártó, ki je prismojna oseba pasje zvestobe. Ker ni pameten, zato bo lahko Orbánov naslednik. Poleg tega se hitreje vdaja vplivom.
Morda se je Orbán zato bojeval pred Putinom, ker je videl, kaj se je zgodilo s Prigožinom, ki se je uprl Kremlu. Prej se je uklonil tudi ruskemu ministru zunanjih zadev Sergeju Lavrovu! (Predsednik ministru zunanjih zadev!) Kaj pa bo delal ta revež Szijjártó?
Opomba: nihče ne misli, da je Szijjártó prekmurskega porekla, ker živijo tudi v Prekmurju nosilci priimka Sijarto (bil je pomemben prekmurski pisatelj Štefan Sijarto na koncu 18. in začetku 19. stoletja). Sicer prekmurski priimek Sijarto je madžarskega porekla.
Najslabša možnost, da bo neka skrajna stranka prevzela oblast na Madžarskem, ki bi absolutno postregla Rusijo. Orbán je namreč pomagal skrajni stranki Mi Hazánk Mozgalom, da dobi mandate v državnem zboru. Cilj je bil razdeliti opozicijske stranke.
Orbánove vlade ne brigajo možne posledice. Le trenutna korist. Orbán je breznačelen in licemerski. Odhajajoči poljski predsednik Jarosław Kaczyński, ki je čeprav sledil podobni smeri kot Orbán, se je strinjal tudi z opozicijo, da se ne smejo ravnati po Kremlu. Orbán, ki po celem svetu poudarja svojo zavzetost za krščanstvo in odpor do komunizma, se pajdašiva s Kitajsko in je madžarska diplomacija aktivno podpirala Azerbajdžan zoper Armenijo.
V 4. stoletju je nastala v Armeniji uradna vera krščanstvo. Seveda je novi Fideszev (psevdo)znanstveni inštitut izmislil, da so bili že nomadski Ogri kristjani, čeravno so bili trmasti pogani tudi po ustanovitvi Kraljevine Ogrske.
Ko so poimenovali na Slovaškem Madžara Lajosa Ódorja za začesnega predsednika Orbánova vlada ga je sovražno gledala. Toda na novih volitvah je spet zmagal Robert Fico, ki hudo sovraži Madžare. V prejšnjih letih je namerno zatiral madžarsko manjšino na Slovaškem.
Kaj je naredila Orbánova vlada, ki licemersko poudarja svojo madžarsko rodoljublje in zavzetost za zamejske Madžare? Navdušeno je čestitala Ficu za zmago nad Ódorjem.
Orbánova mirovna velesila oziroma Péter Szijjártó ni izglasoval odločbe Generalne skupščine Združenih narodov, ki bi priganjala k mirovnemu pogajanju v pojasu Gaze.
Kakor sem rekel: smo v veliki stiski. Prav zaradi tega razpravljanje o preteklosti v zvezi z granico ni brezpredmetno in nepotrebno. Lahko, da smo majhen narod, vendar nam (zlasti v rabski pokrajini Goričkega) ne falí, da se vrne stari položaj ter izgubimo članstvo v Evropski zvezi in pripadnost schengenskemu pasu.
